Teden, ki je za nami, je bil za vlagatelje na Ljubljanski borzi izredno stresen. Borzni indeks SBITOP je namreč minuli ponedeljek padel na najnižjo raven od decembra 2013. To pomeni, da so delnice v povprečju od vrha letošnjega aprila izgubile več kot 22 odstotkov vrednosti.
Razočaranje vlagateljev zaradi neuspešne prodaje Telekoma je sprožil pravo borzno kalvarijo, ki se je ob koncu polletja zaradi drame na mednarodnih kapitalskih trgih spremenila v tragedijo in kapitulacijo marsikaterega malega vlagatelja. Ob pomanjkanju tujih institucionalnih kupcev, ki se zaradi negotovih razmer na razvijajočih se trgih, kamor spada tudi Slovenija, trenutno držijo ob strani, so bili padci tečajev zaradi razprodajanja malih vlagateljev znova pretirani.
Film, ki smo ga borzni udeleženci na žalost že videli. Za primerjavo lahko napišemo, da je zaradi gospodarskega okrevanja stare celine vseevropski borzni indeks Eurostoxx 50 kljub nedavnim pretresom letošnje leto komaj 0,35 odstotka v minusu, če pa bi upoštevali dividende, je celo nekaj odstotkov v plusu. Ob vsem tem lahko tako ugotovimo, da so v tem trenutku slovenske delnice tako poceni kot že dolgo ne, relativna vrednotenja pa le nekoliko višja kot na vrhuncu finančne krize leta 2008 in na vrhuncu krize evrskega območja, povezanega z grško krizo leta 2012. Vendar tokrat s pomembno razliko. Takrat je namreč v Evropi vladala globoka recesija, stimulativnih ukrepov Evropske centralne banke v obliki kvantitativnega sproščanja ni bilo na vidiku, visoke obrestne mere pa so nakazovale globoko nezaupanje v evropski bančni sistem. Pocenitev delnic tako posledično prinaša že neverjetne dividendne donosnosti, saj pri nekaterih delnicah kot sta denimo Telekom in Zavarovalnica Triglav, ob trenutnih cenah znašajo že precej več kot 10 odstotkov na leto, pri ostalih pa nekaj manj.
Če k temu dodamo, da še vedno obstaja možnost novega poskusa privatizacije Telekoma leta 2016 (država ga ohranja na seznamu za prodajo), da je bil uspešno končan prevzem Žita in Pivovarne Laško (odločba AVK se pričakuje morda že v začetku oktobra), potem lahko z razmeroma veliko gotovostjo trdimo, da smo verjetno minuli ponedeljek videli dno delniških tečajev.
Prevzema Pivovarne Laško in Žita bosta že v naslednjih tednih prodajalcem prinesla svežih 150 milijonov evrov kupnine, malim vlagateljem pa prevzemna ponudba do konca leta še dodatnih 150 milijonov evrov. To bo dodobra izboljšalo likvidnost na Ljubljanski borzi in najverjetneje omogočilo višje tečaje slovenskih delnic v prihajajočih mesecih.
