Končan je vpis »ljudskih« obveznic. Država je zadovoljna. Bi morali biti zadovoljni tudi vlagatelji?
To so rezultati vpisa ljudske obveznice Republike Slovenije: 9.427 prebivalcev RS je kupilo za skupaj 258.398.000 evrov obveznic z ročnostjo treh let in vnaprej znano, fiksno obrestno mero 3,4 odstotka. Na ministrstvu za finance so zadovoljni, saj so se izpolnili zapisani cilji, med njimi tudi »polnjenje« proračuna s četrt milijarde vplačanih sredstev.
Pravzaprav je bil cilj še presežen. Namesto razpisanih 250 milijonov evrov je bilo vplačanih 258 milijonov. Tu se za trenutek ustavimo. Država si je vzela pravico, da priredi »pravila igre«. Pri običajnih izdajah finančnih instrumentov, kot je obveznica, je obseg izdaje namreč jasno določen vnaprej. Tudi pred izdajo ljudske obveznice je bilo tako: konec januarja je bilo objavljeno, da se vložki, ki jih vlagatelji vplačajo, znižajo, če je vpisa preveč. A je nato država to svoje določilo prilagodila z izrazom, da je obseg »predvidoma« 250 milijonov, in ko se je pod črto zbralo za 258 milijonov vplačil, je sporočila, da vložkov ne bo »rezala« in da bodo vpisani vsi vložki v celoti.
Gre za manjše, 3-odstotno povišanje obsega (vprašanje je, kaj bi bilo, če bi bilo vplačanih recimo 300 milijonov), a velja si zapomniti: na finančnih trgih, kjer v vlogi izdajatelja ni država, se take stvari ponavadi ne dogajajo. Zakaj to pojasnjujemo? Ker je bilo med uradnimi cilji izdaje ljudske obveznice tudi izboljšanje finančne pismenosti. »S pridobivanjem izkušenj z obveznicami mali vlagatelji krepijo finančno znanje, kar jim omogoča boljše finančne odločitve in upravljanje osebnih financ,« so zapisali na ministrstvu za finance. To je vsekakor pozitiven cilj, ni pa nujno, da k pismenosti prispeva to, da so pravila ne ravno ohlapna, morda pa manj natančna, kot je sicer v navadi na trgih, kamor naj bi zdaj državljani pogosteje vstopali.
Se bodo vlagatelji res izognili plačilu davka?
Vplačila so torej zaključena. Kakšen bo rezultat za tiste, ki jih je privabila državna obveznica? Izračun pokaže, da je povprečni vlagatelj v ljudsko obveznico vplačal 27.410 evrov. Če pozabimo na stroške s trgovalnim računom (podrobneje preberite tukaj), je letni donos iz obresti pri takem znesku 932 evrov. Znesek je precej blizu magični meji 1.000 evrov, pri kateri je država postavila mejo za (ne)plačilo davka. Nad tem zneskom se – kot pri drugih ustvarjenih donosih – plača 25 % davek.
A donos od ljudske obveznice ni edini. Tudi depoziti in varčevanja v bankah štejejo zraven. Oseba, ki je recimo vplačala povprečni znesek v ljudsko obveznico, ob tem pa je dobila v banki (pustimo ob strani, kako nizka je tam obrestna mera) še recimo 500 evrov obresti, bo za razliko nad 1.000 evrov torej že plačala davek. Spet – vsaj v tem primeru: ne govorimo o astronomskem znesku. A glede na to, da je vsaj po izračunu povprečja večina vlagateljev pri ljudski obveznici merila na znesek brez davka, morda ne bi škodilo, če bi država v duhu finančnega opismenjevanja prebivalstva tudi ta del pojasnila nekoliko natančneje.
99 % sredstev še vedno »leži« v bankah.
Je 258 milijonov veliko ali malo? Četrt milijarde skupnega vložka v ljudske obveznice je vsekakor znesek, vreden spoštovanja. Dobro je, da se je skoraj deset tisoč prebivalcev odločilo za vplačilo obveznice. Toda pri 27 milijardah (!) evrov, kolikor smo jih imeli v Sloveniji na bančnih računih to pomeni, da se 99 % denarja še vedno ne plemeniti. Če vam banka za vaš denar ponuja od manj kot 1 % do manj kot 3 % pri »akcijski« ponudbi za kratkoročno vezavo, pač ne moremo govoriti o ustvarjanju dodatne vrednosti. Primerjajte te obresti s tistimi, ki jih banka zahteva, če bi pri njej vzeli kredit.
Med 9.427 vlagatelji v ljudsko obveznico je bilo 5.659 takih, ki so odprli nov trgovalni račun. To pomeni, da prej niso investirali na primer v obveznice, delnice, sklade. »To kaže, da so državljani prepoznali ponujeno alternativo drugim naložbam,« so zapisali na ministrstvu za finance. No, za tako ugotovitev bo treba še malo počakati.
So se Slovenci res ogreli za naložbe? Ali pa so ljudsko obveznico, za katero je marsikdo »podpisal in vplačal« v bančni poslovalnici, v katero tako ali tako »nosi denar«, številni razumeli zgolj kot malo višjo obrestno mero, kot je na voljo v banki?
»Želimo si, da vlagatelji, ki so prvič odprli trgovalne račune, ostanejo aktivni na kapitalskem trgu,« je ob zaključku vplačil v ljudske obveznice izjavil minister za finance Klemen Boštjančič. Upajmo, da se bodo njegove besede uresničile.
A ne računajte preveč na to, da vas bo država kot pri ljudski obveznici zdaj aktivno spodbujala, da se usmerite v plemenitenje denarja – torej ustvarjanje dodatne vrednosti, ne pa le poskusa ohranjanja vrednosti v boju z inflacijo. Za svoj denar boste morali poskrbeti z naložbami, ki jih ne bo ponudila država. Ali so to lahko obveznice? Da. Če ste vsaj malo spremljali zgodbo z ljudsko obveznico, potem ste se lahko naučili, da gre za obliko naložbe, ki je manj tvegana kot na primer delnice, in je zato primerna za širši krog vlagateljev.
Vlagati v obveznice? Da. Zdaj je čas, da raziščete trge in ugotovite, kaj je na voljo.
Tudi obveznice? Da. Tudi obveznice, katerih donos je dvakratnik tistega pri ljudski? Da.
Naredite naslednji korak. Če se v svetu obveznic in drugih naložb še ne počutite kot »riba v vodi«, se pogovorite s finančnimi strokovnjaki. Ti vam lahko pomagajo poiskati nove priložnosti. Izberite take, pri katerih boste svoj denar dobro oplemenitili.
