Ste pomislili, da se svet te dni vrti samo okrog Donalda Trumpa? Sicer drži, da ameriški predsednik niti za en dan ne more – in najverjetneje noče – izginiti iz naslovnih zgodb. Drži, da je dal svojemu trenutnemu najboljšemu prijatelju Elonu Musku ključe do ameriških javnih služb in milijard podatkov. Preimenoval je Mehiški zaliv v Ameriškega. Ponudil se je za rešitelja Gaze, ki bi izselil Palestince in uredil na pogorišču njihovih domov »riviero«. Od Ukrajine je zahteval za 500 milijard dolarjev rudnin in drugih naravnih bogastev v zameno za pomoč v vojni z Rusijo. In – nikar ne pozabimo – podpisal je predsedniški ukaz, s katerim je spet dovolil uporabo plastičnih slamic, »ker morskih psov to tako ne bo motilo«.
Ampak v zakulisju tega navideznega vrtoglavega vlakca sredi zabaviščnega parka, na katerem človek ne ve, kdaj gleda navzgor in kdaj visi navzdol s svojega sedeža, se dogaja še kaj. Borzni trgi se niso ustavili in tam se ta hip dogaja nekaj, česar ni napovedal Trump in česar najbrž niti niso pričakovali prav mnogi.
Zdi se, da bi bila lahko Evropa donosnejša od Amerike.
V zadnjih letih so evropski delniški trgi že leta praviloma zaostajali za ameriškimi. A na začetku leta 2025 je drugače: v prvih šestih tednih so evropske delnice prinašale več od ameriških. Evropski borzni indeks STOXX 600 je na primer pridobil 5,5 odstotka, v istem obdobju pa se je S&P 500 v ZDA zvišal le za 2,7 odstotka.
Pozor: preden začnete odpirati šampanjec in preselite vse svoje naložbe bližje domu, torej na Staro celino, moramo vsekakor opozoriti, da bi lahko šlo tudi za kratkoročnejši trend. Ne zatiskajmo si oči. Evropa se sooča z vrsto nič kaj prijetnih vprašanj, kot so izzivi pri trajnostnem prehodu oziroma stroških prehoda, kriza paradnih konjev evropske industrije, cene energentov in podobno. Prav globokega spanca si ne smemo privoščiti tudi zaradi morebitne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, saj bi lahko ta s povečanim izvozom iz Azije v EU pljusknila tudi k nam.
Stara celina je danes podcenjena.
Ampak ne bodimo takoj pesimistični in ne dajajmo domačih evropskih naložb v nič, saj si tega trenutno nikakor ne zaslužijo. Nasprotno, dejstvo je da so evropske delnice trenutno »vroča roba«. Vlagatelji ocenjujejo, da so krepko podcenjene, sploh v primerjavi z ameriškimi. Te so se zadnje čase dvignile v višave, kamor pa se zaradi meglic (in morda celo kakega balončka), ki zastirajo realna vrednotenja, ne vidi prav dobro. Očitno marsikdo meni, da je zato bolje poseči po dostopnejših priložnostih v Evropi.
Joachim Klement, investicijski strateg pri Panmure Liberum, največji britanski neodvisni investicijski banki, je v oceni, ki jo je objavil Reuters, zapisal, da po prilagoditvi razlik v sektorski sestavi »evropski delniški trg trenutno trguje s 33-odstotnim popustom, kar je največji popust v zadnjih 35 letih«. Razlogi za optimizem med vlagatelji so pričakovanje, da bi lahko Nemčija po volitvah ta mesec sprostila svojo fiskalno politiko, upanje, da bi se lahko napetosti v Ukrajini počasi le razrešile ali vsaj premaknile proti rešitvi, in ocene, da ameriške carine morda ne bodo tako ostre, kot se je sprva pričakovalo.
Manj tehnologije, več drugih, tudi »klasičnih« sektorjev?
Pomemben pa je še en dejavnik. Nedavni zdrs delnic ameriških tehnoloških velikanov kaže, da njihovi triumfi morda le niso večni. Rapidnega in trdega padca večina sicer (še) ne pričakuje, ampak o pregrevanju govorijo zelo na glas tudi v ZDA. Michael Hartnett, ključni investicijski strateg v Bank of America, je v aktualni oceni za Bloomberg opozoril vlagatelje pred prekomerno izpostavljenostjo ameriškemu trgu in še posebej delnicam, povezanim z umetno inteligenco. In če je mož, ki je skoval ime »Veličastnih 7« (Magnificent 7), zdaj taiste družbe preimenoval v »Zaostajajočih 7« (Lagnificent 7), ker naj njihova rast ne bi več držala koraka z drugimi, potem tega ne bi smeli kar prezreti. Hartnett – in številni drugi analitiki – ocenjuje, da bi bilo vredno zelo resno premisliti o naložbah v druge sektorje razen tehnologije.
Če pogledamo indekse, na katere marsikdo veže naložbe, se kaže razlika v »obremenjenosti« z umetno inteligenco. V ameriškem S&P 500 je tržna kapitalizacija družb, ki so povezane z UI, 30 %, v azijskem MSCI 7 %, v evropskem STOXX 600 pa le 2 %. To pomeni, da je ameriški indeks veliko, veliko bolj odvisen od dobre forme in izpolnjevanja pričakovanj na področju UI. Pojav kitajskega DeepSeek, ki je pripeljal zaušnico delnici Nvidia, pa je tu nakazal, da morda milijarde, ki se zlivajo v UI, le niso tako zanesljiva naložba.
Evropa je pri UI zadnja leta žalostno capljala v ozadju in je bila zato tudi naložbeno pogosto v vlogi grdega račka, ki ga nihče ne mara. A zdaj ima priložnost, da spet zablesti s tistim, kar ima. Tako je Stara celina zdaj postala privlačnejša prav zato, ker ima pokazati še kaj drugega. Že s podcenjeno avtomobilsko industrijo v rubriki »v zadnjem času zapostavljene naložbe« ponuja tu kar nekaj priložnosti.
Tako vsaj menijo investitorji. Ti se, predvsem zaradi izjemnih razlik v vrednotenju podjetij na borzah v primerjavi z (bolj) realnimi ocenami »prave vrednosti«, trenutno vse množičneje odločajo za evropske delnice. Prilivi sredstev vanje so tako januarja dosegli drugo najvišjo raven v 25 letih. Tu ne gre le za kake »evro-patriotske« investitorje, čeprav je res, da je nazaj »domov« vsaj del portfelja danes pripravljenih seliti veliko evropskih vlagateljev. Proti Evropi pogledujejo tudi Američani. »V Evropi je preveč pesimizma. Verjamem, da je zdaj čas, da investirate spet tudi v Evropi,« je na svetovnem ekonomskem forumu v Davosu konec januarja izjavil tudi Larry Fink, prvi mož finančnega giganta BlackRock.
Morda je čas, da zaupamo Evropi tudi Evropejci in smo za svoje zaupanje poplačani z lepimi donosi. Držimo torej pesti, da bodo evropske vlade uspešno izpeljale reforme, ki lahko pripomorejo k dolgoročni stabilnosti in rasti evropskih trgov, evropske industrije pa bodo lahko pokazale, da še niso za staro šaro.
