Slovenski borzni indeks SBITOP je v torek sicer pridobil 0,35 odstotka, vendar pa donosnost v letošnjem letu kljub temu ostaja negativna - minus 2,05 odstotka. To ga uvršča med najmanj donosne svetovne borzne indekse v tem letu.
Avstrijski ATX je letos pridobil 16,1 odstotka, poljski WIG 17,8 odstotka, nemški DAX 13,8 odstotka in ameriški S&P 500 6,9 odstotka. Da za nakup slovenskih delnic ni zanimanja, kaže skromen promet na borzi.
Tuji vlagatelji niso pripravljeni kupovati slovenskih delnic
Zanimiva pa je tudi izjava predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca na petkovi skupščini družbe. Po njegovem mnenju tuji vlagatelji zaradi aktualne gospodarsko-politične situacije v Sloveniji trenutno pod nobenem pogojem niso pripravljeni kupovati delnic Gorenja.
Izjava je vzeta iz širšega okvira precej burnega odziva uprave in nadzornega sveta Gorenja ter malih delničarjev na nepričakovano nasprotovanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) predlogu uprave Gorenja o nakupu lastnih delnic. Bolj kot argumentacija same odločitve za ali proti nakupu lastnih delnic je problematično odločanje čez noč, za katerega verjamem, da v očeh tujih resnih vlagateljev izpade neresno. Medtem ko se je uprava Gorenja pred skupščino posvetovala s svojim največjim lastnikom, Kapitalsko družbo, in tudi dosegla soglasje, je AUKN v imenu Kada na dan skupščine predlog za odkup lastnih delnic zavrnil. V primeru predhodne uskladitve Gorenja, AUKN in Kada bi bila skupščina najverjetneje preklicana in bi tako družba kot delničarji prihranili nekaj časa in denarja, v očeh vlagateljev pa bi slovenski kapitalski trg izpadel malo bolj resno. Tako pa kot da se vrtimo v krogu. Podobno neresno je verjetno v očeh poljskih vlagateljev lani spomladi izpadla Nova KBM, ko jih je najprej vabila k dokapitalizaciji, nato pa so večino delnic po navodilu AUKN kupila slovenska podjetja v državni lasti.
Koliko je zahtevana donosnost delnice Gorenja?
Vprašanje, ki se postavlja vlagateljem ob takih dogodkih, je pravzaprav zelo preprosto: kolikšen donos mora zahtevati za naložbo v takšno in podobna podjetja? Če donosnost netvegane desetletne nemške državne obveznice trenutno znaša 1,9 odstotka, slovenske s podobno ročnostjo pa 5,8 odstotka, koliko je torej zahtevana donosnost delnice Gorenja? Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij bodo hitro dodali, da posluje v ciklični panogi, da gre za v svetovnem merilu majhno podjetje in da je zato treba k zahtevani donosnosti dodati še posebno premijo za majhnost. Ne smemo pa pozabiti še na dodatno premijo za specifična tveganja, kamor lahko prištejemo tudi zgoraj omenjeno spreminjanje odločitev (največjih delničarjev) čez noč. Ko seštejemo vsa tveganja, hitro ugotovimo, da bodo vlagatelji zahtevali več kot 10-odstotno, verjetno pa tudi več kot 15-odstotno donosnost lastniškega kapitala Gorenja.
Za leto 2012 podjetje načrtuje 13,4 milijona evrov čistega dobička, kar ob načrtovanem kapitalu 409,3 milijona evrov pomeni 3,27-odstotno donosnost lastniškega kapitala. Da bi vlagatelji dosegli zahtevano stopnjo donosa, bodo delnice Gorenja pripravljeni kupiti le, če bodo na trgu kotirale z diskontom po knjigovodski vrednosti. Ta bo ob predpostavki 10-odstotne zahtevane donosnosti naložbe moral znašati okoli 0,33-kratnik, pri zahtevani 15-odstotni donosnosti pa dober 0,22-kratnik knjigovodske vrednosti. Delnica Gorenja trenutno kotira pri 0,15-kratniku knjigovodske vrednosti. Gledano statično, torej vse skupaj pomeni, da bodo vlagatelji po trenutnem poslovnem načrtu podjetja za letošnje leto in ob zahtevani 10- do 15-odstotni donosnosti na vložen kapital pripravljeni delnice Gorenja kupovati med 0,2- in 0,3-kratnikom knjigovodske vrednosti. Razmerje pa se lahko ob enaki zahtevani donosnosti na kapital hitro popravi, če se bo izboljšala dobičkonosnost podjetja.
Nizka donosnost lastniškega kapitala slovenskih podjetij
S podobnim problemom nizke donosnosti lastniškega kapitala se poleg Gorenja spopadajo tudi mnoga druga slovenska podjetja. Nizka knjigovodska vrednost oziroma nizka vrednost kazalnika P/B njihovih delnic, ki kotirajo na borzi, glede na P/B primerljivih podjetij, tako ne odraža nujno podcenjenosti delnic, ampak nizko donosnost lastniškega kapitala.
