OPEC je pred dnevi najavil, da bo do konca leta zmanjšal proizvodnjo nafte za več kot milijon sodčkov dnevno. To je bilo veliko presenečenje tako za svetovne finančne trge kot tudi za politično elito na Zahodu.
Pričakovati je bilo namreč, da se to ne bo zgodilo, že zaradi ohranitve stabilnosti naftnega trga, saj je na Zahodu že dlje časa ustavljena dobava ruske nafte. Po drugi strani pa je opaziti, da se svetovno povpraševanje po surovi nafti že nekaj časa zmanjšuje. S tega stališča lahko potezo OPEC razumemo kot način stabiliziranja cen ter uravnoteženja razmerja med ponudbo in povpraševanjem. OPEC želi na ta način kontrolirati ceno nafte v nekem “dolgoročnem koridorju”. Cena nafte nad npr. 100 dolarjev za sodček ni v njihovem interesu, ker bi lahko dolgoročno vplivala na zmanjšanje povpraševanja. Prav tako ni v njihovem interesu prevelika ponudba na trgu (po izračunih bi lahko že 4-% presežek na ponudbeni strani lahko pomenil padec cen do nivoja, na katerem bi bilo črpanje nafte nerentabilno).
Kako so odreagirale borze?
Pogled na svetovne borze kaže, da so slednje na novico o manjšem črpanju nafte OPEC-a odreagirale z rastjo cene surove nafte za okoli 5 %. Tako se cena nafte BRENT v zadnjih dneh giblje okoli 85 dolarjev za sodček, cena nafte WTI pa okoli 80 dolarjev za sodček. Povpraševanje je veliko, saj vsi poskušajo nafto kupiti po čim nižji ceni zaradi strahu pred še večjo podražitvijo. Vendar za nadaljnjo rast cen ni zagotovila, prej nasprotno. Kot rečeno, povpraševanje se trenutno zmanjšuje. Morda zaradi (še vedno) visoke inflacije v najrazvitejših državah, morda tudi zaradi strahu pred recesijo. Povsem možno je, da bodo trenutni kupci (ki nafto kupujejo po relativno visokih cenah) prisiljeni to nafto v bližnji prihodnosti prodajati pod ceno. Še več, možno je celo, da bo tudi cena derivatov (po predelavi) nižja od trenutne cene surove nafte. To bi bil lahko za kupce nafte precejšen šok, ki bi lahko imel posledice za položaj posameznih družb na naftnem trgu.
Vpliv na centralne banke
Če se lahko zaradi višjih cen nafte bojimo za svoje denarnice ob naslednjem polnjenju rezervoarja, pa ima dogajanje na naftnem trgu lahko tudi druge posledice. V vsakem primeru je OPEC-ovo napovedano dnevno zmanjšanje količine načrpane nafte otežilo boj centralnih bank (FED in ECB) proti inflaciji. Na novico o zmanjšanju dnevne količine načrpane nafte OPEC-a se je ostro odzval tudi ameriški predsednik Joe Biden. Njegova administracija je že večkrat grajala skupino OPEC zaradi zmanjšanja proizvodnje, pri čemer je navajala inflacijske posledice za gospodinjstva. Hkrati je OPEC obtoževala sodelovanja z Rusijo in zmanjševanja učinka sankcij proti tej državi. Omejitve proizvodnje, seveda, vsaj v prvi fazi vodijo do manjše ponudbe, s tem višjih cen na črpalkah v državah uvoznicah, posledično pa do višje inflacije. ZDA sicer imajo možnost boja proti povišanju maloprodajnih cen s sprostitvijo dodatnih količin iz svojih strateških rezerv nafte, EU pa se zdi tukaj precej bolj omejena.
V boju proti inflaciji bodo centralne banke, zlasti FED, upoštevale poleg rasti cen surovin tudi druge makroekonomske podatke, kot sta npr. zaposlenost in gospodarska aktivnost. Marčevski podatki o novih delovnih mestih v ZDA so bili v okvirih pričakovanj in so pokazali, da se trg dela v ZDA umirja. Po drugi strani pa bodo centralne banke morale upoštevati podatke o inflaciji, ko bodo oblikovale prihodnjo monetarno politiko in z njo povezane ukrepe.
Možnih je več scenarijev
Možnih scenarijev je torej več in težko bi katerega koli označili kot precej verjetnejšega od drugih. Največja težava je na koncu pravzaprav to, da imajo veliki premiki cen na naftnem trgu lahko zelo široke posledice, tako za gospodarstvo kot za slehernika. Primer: trajen dvig cen surove nafte bi pomenil tudi dvig maloprodajnih cen. To bi negativno vplivalo na stopnjo inflacije, kar bi lahko vodilo v dodatno zategovanje monetarne politike centralnih bank. To pomeni višje obrestne mere ter s tem oteženo kreditiranje gospodarstva. Spet posledica tega je lahko zmanjšana gospodarska aktivnost, slabši prihodki podjetij in posledično manjša kupna moč prebivalstva. Vsekakor pa bo potrebno počakati na naslednje tedna ali mesece, ko se bo (najverjetneje) pokazalo, kateri scenarij je pravi.
