Kljub 27 letni zgodovini in dejstvu, da v slovenskih vzajemnih skladih varčuje skoraj 428 tisoč vlagateljev, mnogi še vedno ne razumejo, kaj vzajemni sklad sploh je.
Kaj je vzajemni sklad?
Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli prodate vzajemnemu skladu nazaj in tako svoje prihranke dvignete. Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote, ki jih imenujemo tudi točke vzajemnega sklada. Točke predstavljajo pasivo vzajemnega sklada in vsebujejo sorazmerne deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje, kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada.
Preberite tudi: Vzponi in padci slovenske industrije vzajemnih skladov
Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU), ki zaposljuje strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s tem, kako s pravočasnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev povečati premoženje sklada. DZU z razpršitvijo sredstev vzajemnega sklada v različne vrednostne papirje poveča varnost naložbe.
Zakaj varčevati v vzajemnih skladih?
Vzajemni skladi v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vzajemni skladi nudijo vlagateljem visoko stopnjo razpršenost naložb in profesionalno upravljanje, kar vlagatelju zagotavljata večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto vas. Prav tako je premoženje vlagateljev skoraj popolno likvidno, saj so enote vzajemnih skladov lahko kupljene in prodane v vsakem trenutku.
Vzajemni skladi so namenjeni predvsem investitorjem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli neposredno. Zato investiranje denarnih sredstev zaupajo upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za varnost naložb.
Delitev skladov po tipih
Izbira za vlagatelja primernega vzajemnega sklada je odvisna predvsem od vlagateljeve nagnjenosti k tveganju ter obdobja varčevanja. Vlagatelj mora sklad izbrati na podlagi ciljev, ki jih s svojo naložbo želi doseči. Bistvo po katerem se je potrebno orientirati so pravila upravljanja, v katerih je navedena naložbena politika sklada, ki jo mora vlagatelj pazljivo prebrati. V Sloveniji poznamo več vrst vzajemnih skladov glede na naložbeno politiko. To so delniški, obvezniški, mešani, denarni in indeksni skladi. V osnovi so skladi, ki imajo več delniških naložb, priporočljivi za tiste, ki jim je najpomembnejši donos in jih nihanja vrednosti premoženja ne motijo. Medtem, ko so obvezniški vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki jim je pomembna stabilna in umirjena rast premoženja, brez večjih nihanj.
Pri izbiri naj bodo vlagatelji pozorni tudi na stroške posameznega sklada. Ti običajno zajemajo vstopno provizijo, upravljalsko provizijo ter v nekaterih primerih tudi izstopno provizijo. Vstopna in izstopna provizija sta enkratnega značaja in se odtegneta od vsakokratnega vplačila oz. izplačila sredstev iz vzajemnega sklada. Na dolgi rok je najpomembnejša upravljalska provizija, saj jo družba za upravljanje vsak dan odtegne od vrednosti premoženja sklada in torej najbolj prizadene donosnost sklada, zato je za vlagatelja priporočljivo, da se pri odločitvi za vzajemni sklad temeljito posveti tudi tem postavkam, ki ji najde v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
