Zasebni kapital velja za ekonomsko filozofijo, brez katere bi bila zgodovina prikrajšana za dobršen del gospodarskega in tehnološkega razvoja. Skladi zasebnega kapitala so pomagali pri ustoličenju mnogih tehnoloških velikanov sodobnega časa, kot so Facebook, Google, Amazon, eBay, Microsoft in mnogi drugi.
Ena izmed najpogostejših strategij upravljavcev takšnih skladov je nakup več podjetij, največkrat v določeni regiji ali panogi, izboljšati njihove poslovne rezultate in na ta način zvišati njihovo vrednost. Podjetja se nato prodajo z dobičkom, ki predstavlja osnovo za izračun donosa sklada. Upravljavske družbe skladov zasebnega kapitala zaposlujejo izkušene menedžerje, ki imajo dovolj znanja o panogi, v kateri deluje prevzeto podjetje.
Z naložbenega vidika so skladi zasebnega kapitala alternativna naložbena oblika namenjena tako institucionalnim kot zasebim vlagateljem, ki želijo dosegati višje stopnje donosa in večjo razpršitev naložbenega portfelja. Ključna prednost takšnih alternativnih skladov v primerjavi z vzajemnimi skladi je bistveno nižja korelacija s kapitalskimi, predvsem delniškimi trgi. Kapital, ki ga skladi zasebnega kapitala pridobijo z vložki zasebnih in institucionalnih vlagateljev, se lahko uporablja za financiranje novoustanovljenih podjetij ali za prevzem obstoječih.
Skladi zasebnega kapitala so največjo rast doživeli med zadnjo finančno krizo
Zaradi velikih nihanj in pregretosti delniških trgov, nizkih in celo negativnih obrestnih mer ter padajočih donosnosti obvezniških naložb vlagatelji vse bolj zvišujejo naložbe v sklade zasebnega kapitala. Vse večji interes velikih institucionalnih vlagateljev potrjuje sklade zasebnega kapitala kot nujen del vsakega naložbenega portfelja, kar še posebej velja za sedanje tržne razmere.
Med največjimi institucionalnimi vlagatelji najdemo pokojninske sklade, zavarovalnice in investicijske banke. Skladi zasebnega kapitala so eno od obdobij največje rasti povpraševanja doživeli med zadnjo finančno krizo, ki se je začela leta 2008, saj so vlagatelji iskali naložbe, s katerimi bi zavarovali naložbene portfelje pred padci na borzah. To jim je praviloma tudi uspelo.
Podobno kot v svetu tudi v Sloveniji zaznavamo izrazit trend povečanega povpraševanja po skladih zasebnega kapitala. Tako bodo imeli ti skladi v prihodnje zelo pomembno vlogo tudi v portfeljih zasebnih vlagateljev, prav tako pa bodo prispevali k razvoju gospodarstva, kar nakazujejo tudi izsledki raziskave družbe Deloitte za Slovenijo.
Izredna rast zanimanja vlagateljev tako v Sloveniji kot po svetu je posledica trenutnih tržnih razmer, nizke korelacije s kapitalskimi trgi in visokega donosa v preteklih letih. Čeprav pretekla donosnost ne predstavlja garancije prihodnjih donosov, in tudi sami smo mnenja, da tovrstni skladi v prihodnje ne bodo tako donosni, kot v preteklosti, vlagatelji načrtujejo povečanje svojih deležev v skladih zasebnega kapitala.
Skladi zasebnega kapitala v številkah:
- 13,7 odstotka; znaša povprečna letna donosnost (CAGR) skladov zasebnega kapitala v obdobju zadnjih 10 let;
- 30 odstotkov; naj bi v sedanjih tržnih razmerah znašal minimalni delež alternativnih naložb povprečnega zasebnega vlagatelja;
- 30 do 50-odstotni donos; znašajo ciljne letne donosnosti naložb skladov zasebnega kapitala v posamična podjetja;
- 4000 milijard ameriških dolarjev; naj bi v prihodnjih dveh letih znašal skupna sredstva v upravljanju skladov zasebnega kapitala. Do leta 2020 pa naj bi dosegla že 4660 milijard dolarjev;
- 8 milijonov novih delovnih mest; so v Evropi v zadnjih petih letih ustvarili skladi zasebnega kapitala. V tem času so v evropska gospodarstva investirali več kot 233 milijard evrov;
- 5000 podjetij letno; financirajo evropski skladi zasebnega kapitala. Od tej je 83 odstotkov majhnih in srednjih podjetij;
- 7 odstotkov; znaša povprečna letna rast produktivnosti večjih evropskih podjetjij pod upravljanjem skladov zasebenega;
