»To je velikanska zmaga za ameriško ljudstvo, ki nam bo omogočila, da naredimo Ameriko spet veličastno!«
Pripravite se na nov mandat, poln velikih besed: v Belo hišo se po triumfu na torkovih ameriških volitvah vrača slovenski zet Donald Trump. 78-letnik je po dolgi in vsaj za zunanje, ne-ameriške opazovalce že kar neverjetno pritlehni, obtožb, nerealnih obljub pa tudi očitnih pretiravanj in laži prepolni predvolilni kampanji premagal Kamalo Harris. Osvojil je večino v vseh zveznih državah, v katerih se je napovedoval negotov boj. Med drugim je pospravil v žep tudi »trojček« ključnih – Pennsylvanijo, Michigan in Wisconsin. Po še ne dokončno preštetih glasovih naj bi osvojil 312 elektorskih glasov, poraženka pa le 226.
Po štiriletnem premoru se vrača Trump na predsedniški položaj v klasično triumfalni formi. Na svojem »domačem terenu« na Floridi je v govoru po zmagi (razglasil jo je, še preden so mu dovolj elektorskih glasov našteli po uradnih podatkih) napovedal, da bo »Ameriko spet popeljal v zlato dobo.« Z njim se je strinjal tudi najbogatejši Zemljan in po novem najboljši prijatelj Elon Musk. Ta je v seriji zmagoslavnih tvitov s prizorišča proslave med drugim zapisal: »Prihodnost bo fantastična.«
»Ampak on je vendar lažnivec ...«
»Poglejte tega človeka pod debelo plastjo oranžnega pudra! To je lažnivec, prevarant, blefer, neodgovoren in razdiralen starec, ki izgublja razum, ne le moč!« Tako so najprej glasno vpili pristaši demokratov, nato pa po zanje uničujočih izidih bolj potihem začeli brundati še o krivdi družbenih omrežij (predvsem Muskovega X) in tiska (več medijskih trdnjav, kot sta Washington Post in LA Times, je na namig svojih milijarderskih lastnikov v dneh pred volitvami umaknilo uradno podporo Kamali Harris) ter omenjali kar – smolo.
Ah, ta smola. Volitve niso košarkarska tekma, v kateri lahko zmagovalca odloči en met, po katerem žoga zdrsne skozi mrežico ali pa se odbije od obroča nazaj na igrišče. Dejstvo, da je zmagal tip človeka, za katerega je v anketah na voliščih več kot polovica njegovih volivcev prostodušno priznala, da jim ni najbolj všeč in da ne verjamejo vsega, kar jim obljublja, kaže na nekaj drugega. Trump je prepričal volivce v temi, ki je zanje najpomembnejša: to pa je v ZDA trenutno gospodarstvo.
Najpomembnejše je gospodarstvo!
»Gospodarstvo, trapec,« je rek, ki ga je med kampanjo leta 1992 skoval Jim Carville, svetovalec Billa Clintona. Clintonovi ekipi je vcepil miselnost, da se je treba usmeriti v sporočilih volivcem na gospodarske teme (ter na spremembe kot nasprotje statusu quo in na zdravstvo), saj ljudi najbolj zanima, koliko denarja bodo imeli in kako bodo živeli oziroma kako se jim zdi, da bodo živeli pod enim ali drugim kandidatom. Cavillov recept je Clintona pripeljal do zmage proti prejšnjemu predsedniku Georgeu Bushu (starejšemu).
Trump je recept demokratov v letu 2024 s pridom uporabil za zmago republikancev. Preprosto je prepričal več volivcev, da bodo z njim v Beli hiši živeli bolje. Zelo dober primer za to so glasovi hispanskih volivcev. Trump je ves čas pred volitvami grmel, kako bo napodil iz ZDA nezakonite migrante in se pogosto vračal k priljubljeni temi: zidu na meji z Mehiko. Eden njegovih gostov na zborovanju v New Yorku, komik Tony Hinchcliffe, je recimo Portoriko (njegovi prebivalci so ameriški državljani, imajo pravico voliti na predsedniških volitvah in voliti v kongres, vendar nimajo predstavnika v senatu) imenoval »Otok smeti«. Ampak v tej demografski skupini, v kateri je leta 2020 Joe Biden zmagal s prednostjo kar 33 odstotnih točk, je letos Trump po raziskavi Washington Posta izgubil le za 6 točk. Po drugi strani pa je 7 od 10 hispanskih volivcev v ZDA ocenilo trenutno stanje gospodarstva kot ne »tako dobro« ali »slabo«. Med tistimi, ki so izjavili, da je zanje ekonomija najpomembnejša tema, pa je Trump dobil dvakrat toliko glasov kot Harris.
Prihaja čas za »eksplozivno rast« ZDA?
Trump je po razglasitvi zmage poudaril, da bo njegova ekonomska politika osredotočena na »eksplozivno rast«. To naj bi zagotovil z mešanico ukrepov, ki bodo po napovedih vključevali nizke davke, deregulacijo ter zvišanje tarif na uvoženo blago. Trump je v nagovorih vlagateljem obljubil, da bo s tem spodbujal nadaljnjo rast podjetij. Napovedal je, da bo obračunal tudi z inflacijo.
Med obljubami in napovedmi ter uresničenimi načrti je seveda velika razlika, dejstvo pa je, da bo imel Trump pri odločanju precej proste roke ali vsaj izdatno podporo. Poleg zmage na predsedniških volitvah so republikanci po treh letih spet prevzeli večino v senatu, obeta pa se jim, da bodo imeli sicer majhno večino še naprej tudi v spodnjem, predstavniškem domu kongresa. Predsednik bo imel torej vsaj na papirju lažjo pot do sprejemanja zakonov in drugih odločitev.
Zmerni optimizem Wall Streeta in strahovi po svetu
Prvi odzivi borz so pokazali optimizem vlagateljev. Indeksi so nekaj malega pridobili, Nasdaq je bil prvi dan po volitvah v zelenem za 3 %, S&P 500 pa za 2 %. Večina analitikov pričakuje, da bodo pod Trumpovim drugim mandatom še posebej dobro (ali bolje) »delali« energetika (Trump podpira fosilna goriva in ni posebej navdušen nad okoljsko regulativo), obrambna industrija (pričakuje se povečanje obrambnega proračuna), gradbeništvo in infrastruktura (na račun morebitnih infrastrukturnih vlaganj in deregulacije), finančna industrija (nižje korporativne davčne stopnje bi lahko povečale dobičke finančnega sektorja) ter seveda tehnologija (Trump se je v zadnjem času zelo prijazno obnašal do večine največjih in najvplivnejših igralcev v tem sektorju).
Trgi izven ZDA so po pričakovanjih pokazali precej več previdnosti. Azijci, še posebej Kitajci, ki imajo zadnje čase precej težav že sami s seboj, s precej nelagodja pričakujejo, ali bo Trump uresničil napovedi, da bo uvedel kar 60 % dajatve na uvoz s Kitajske (no, med drugim je napovedal tudi to, da v štirih letih ZDA od tam ne bodo uvozile ničesar več – ampak na tole verjetno ne bi stavili niti njegovi največji privrženci).
Ko smo pri težavah, pa seveda ne moremo mimo naše celine. Utrujena Evropa pod pritiskom trajnostnega prehoda in hkratnega izgubljanja sape v boju s konkurenco v tradicionalnih panogah, kot je avtomobilska industrija, prav tako ne more spati prav mirno ob napovedih, da bo pričakovana strožja ameriška trgovinska politika vodila v prestrukturiranje globalnih dobavnih verig in močno premešala karte glede blagovne menjave med Staro celino in ZDA. Posledično se vlagatelji, ki imajo pod drobnogledom Evropo, pripravljajo na morebitno zaostrovanje gospodarske krize, višje carine, omajano moč evra in druge izzive. Marsikje v Evropi stojimo na tankem ledu. Nemška vlada je – sicer nepovezano z volitvami čez lužo – dan po Trumpovi zmagi praktično razpadla, ko je kancler Olaf Scholz razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja in za 15. januar prihodnje leto napovedal glasovanje o (ne)zaupnici vladi, čemur bi lahko že marca sledile volitve v najpomembnejši evropski državi.
»Nobena juha se ne poje tako vroča ...«
... »kot se skuha«, pravi pregovor. Če bi morali odzive s trgov na Trumpov triumf opisati s skupnim izrazom, bi za zdaj lahko najbrž najbolj realno rekli, da so vlagatelji »umirjeno optimistični«. Za resnejše ocene, ali prihajajo res tektonske spremembe na svetovnem gospodarskem parketu (o politiki, vojnah in drugih izzivih tokrat raje sploh ne začenjamo), bo treba še malo počakati. Videli bomo, koliko predvolilnih napovedi bo Trump s svojo administracijo dejansko uresničil.
Medtem pa za vlagatelje ostaja najkoristnejši klasičen nasvet. Bolj kot s politiko in s tem, kaj bo ta prinesla gospodarstvu, se je smiselno ukvarjati s svojim portfeljem. Še naprej je najbolje iskati – po možnosti daljnoročne – dobre zgodbe ob primernem tveganju in se osredotočiti na tisto, na kar ima vsakdo vpliv sam. Priložnosti za plemenitenje se najdejo vedno: tudi ali pa še posebej v živahnih, bolj razburkanih časih. Poiščite svoje.
