Ko so pri globalnem bančniško-finančnem gigantu HSBC v Veliki Britaniji izvedli raziskavo, zakaj stranke ne varčujejo, je bil najpogostejši odgovor: »Mislim, da nimam dovolj denarja.« Se tudi vi prepoznate v tem stavku? Gre za enega najpogostejših mitov, ki marsikoga ovirajo, da ne začne varčevati. Preberite, zakaj ne drži 5 mitov o varčevanju in naložbah, in nato začnite varčevati za cilj, ki si ga boste postavili.
Mit #1: Ne varčujem, ker ne morem prihraniti dovolj denarja za cilj.
Če začnete računati, koliko časa bi morali varčevati, lahko včasih hitro prebudite glavobol. Vzemimo za primer nakup nepremičnine. Če bi izbrali tako, ki jo prodajajo za 300.000 evrov, in bi začeli »z ničle« z željo, da bi privarčevali celoten znesek, potem bi najbrž res hitro obupali. Če bi varčevali 15 let in ob tem računali na konservativen 3 % letni donos, bi morali za tristo tisočakov vsak mesec vplačati skoraj celotno slovensko povprečno neto plačo (ta je po podatkih SURS junija 2023 znašala 1.431,61 evrov, vplačevati pa bi jih morali po 1.321,74). Sliši se nedosegljivo.
Ampak zakaj bi vrgli kar takoj puško v koruzo? Še posebej, če imate pred seboj še dovolj časa za varčevanje. Za to, da začnete varčevati za svoj cilj, kot je stanovanje ali hiša, ne potrebujete nujno bogastva. Seveda bi bilo vsakomur lažje, če bi ga nekje že čakal visok znesek. Ampak v resničnem življenju ponavadi začnemo z majhnimi koraki. Vsak nov dan varčevanja in vsak evro, ki ga namenite za plemenitenje, na koncu prinese več.
»Splača se privarčevati čim več, preden začnete graditi dom ali se podate v nakup stanovanja.«
Če varčujete in plemenitite denar v naložbah, imate takrat, ko se odločite za nakup, na razpolago že vsaj del kupnine (tudi če računate na kredit, banka od vas ponavadi zahteva vsaj minimalni del lastne udeležbe, na primer 20 %). Tako vam ob nakupu ni treba računati le na kredit, mesečni obrok kredita je posledično nižji, s tem pa ste manj izpostavljeni prevelikemu zadolževanju.
Izračunajmo. Recimo, da si postavite cilj, da boste privarčevali tretjino cene nepremičnine, torej 100.000 evrov. Časa imate dovolj, da lahko izberete tudi nekoliko bolj tvegane in potencialno donosnejše naložbe z recimo 7 % donosom. V tem primeru dosežete svoj cilj v 15 letih z mesečnimi vplačili po 315,49 evrov. Zdaj pa naprej po stanovanjski kredit. Če bi šli danes v največjo slovensko banko, vam bi tam uradno ponudili nespremenljivo 4,45 % obrestno mero. Če bi potrebovali vseh 300.000 evrov za nepremičnino, bi morali za kredit z dobo 15 let plačevati po 2.287,32 evrov mesečno. Če pa bi imeli na razpolago svojih 100.000 evrov, za katere ste pridno varčevali v preteklem obdobju, in vzeli 200.000 evrov kredita, bi plačevali po 1.524,88 EUR. Premislite: 315,49 evrov mesečnega varčevanja vnaprej pomeni 762,44 evrov nižji obrok kredita, ko kupite nepremičnino. To se sliši bolje, kajne?
Mit #2: Varčujem, saj imam depozit v banki.
S tem mitom bomo opravili zelo na hitro. V trenutnih razmerah denar v tej obliki ohranja samo svojo nominalno vrednost – ali pa še te ne. V Sloveniji je (podatek za 18. 8. 2023, aktualnega lahko preverite pri ZPS) vsaj sedem bank te dni ponujalo natanko 0,01 % obresti na depozit. Eno stotinko odstotka. Povedano po domače: nič. Odštejte še stroške upravljanja računa, pa ste že nominalno v minusu. Da o inflaciji, ki »požira« vrednost denarja, sploh ne začnemo izgubljati besed. To ni plemenitenje denarja, ampak izgubljanje njegove vrednosti.
Mit #3: Naložbe so preveč tvegane.
Vsaka naložba prinaša s seboj tveganje. Tako delujejo trgi, tako delujejo delnice. Če bi vrednosti vselej samo rasle ne glede na poslovne rezultate, konkurenco, okolje, gospodarske, politične in še številne druge dejavnike, potem bi bilo nekaj zelo narobe in bi se svet nehal vrteti. Ampak tveganje, ki ste ga pripravljeni sprejeti, lahko ocenite in temu prilagodite svoje ravnanje.
Pri naložbah nikoli ne govorimo o tveganju kot pri kakšni igri na srečo, ampak z besedo tveganje opisujemo stopnjo nihanja, ki ste jo pripravljeni sprejeti v zameno za potencialne donose. Če ocenite, koliko časa imate na voljo za varčevanje, potem gre veliko lažje. Na dolgi rok je namreč verjetnost, da boste (konkretneje) »v plusu«, večja. V krajših obdobjih lahko naložbe močneje in nepredvidljiveje zanihajo, na dolgi rok pa so – sploh če imate primerno vlagateljsko strategijo in če svoje naložbe diverzificirate oziroma razpršite (rek »ne nosi vseh jajc v isti košari« ste gotovo že slišali, in čeprav je res obrabljen, drži!) – vaše naložbe lahko predvidljivejše in pridete natanko do tistih ciljev, ki ste si jih začrtali.
Mit #4: Ne vem, kako naj varčujem, in nimam časa za spremljanje trgov.
Življenje običajnih vlagateljev nima prav veliko skupnega s filmskimi prizori, v katerih borzni posredniki vpijejo na parketu, investitorji pa medtem na robu živčnega zloma po telefonu manično naročajo prodajo ali nakup te ali one delnice. Za to, da varčujete z enkratnimi ali mesečnimi vplačili, vam ni treba biti finančni guru, brati poslovnih poročil vseh družb, ki se vam zdijo zanimive, in sredi noči analizirati finančnih grafov na svojem računalniškem zaslonu. Ne razumimo se narobe, če ste tak tip vlagatelja, ni seveda nič narobe, če podrobno spremljate trge, dokler vas to ne zanese v impulzivne, preuranjene ali celo panične odločitve.
Veliko bolje pa spijo tisti, ki si postavijo (po možnosti dolgoročnejše) cilje za vlaganje in ostanejo mirni ter zaupajo strategiji, za katero so se odločili na podlagi svojih ciljev, časa, ki ga imajo na voljo ali nagnjenosti k tveganju. Čeprav to ne pomeni, da lahko na naložbe kar pozabite in se z njimi ne ukvarjate, pa lahko, ko sledite svojemu cilju, računate na dober rezultat. V raziskavi, omenjeni v uvodu, je 23 % vprašanih priznalo, da sploh ne vedo, kako bi varčevali. Morda ste taki tudi vi. A to ne pomeni, da zato ne morete plemenititi svojega denarja. Sploh zato, ker v zgodbi, ki se ji reče varčevanje in naložbe, niste sami. Z dobrim finančnim svetovalcem, ki vam zna prisluhniti, pravilno razbrati vaše želje in zmožnosti, vam pomaga sestaviti portfelj naložb in vam svetuje prilagoditve takrat, ko so te smiselne, gre veliko lažje.
Mit #5: Ni pomembno, za kaj varčujem, samo da nekam dajem denar.
Nekateri menijo, da je uspeh varčevanja odvisen le od tega, koliko denarja namenijo. A v praksi se izkaže, da princip »mesečno vplačam x evrov, potem pa počakam, da se dovolj nabere, in vidim, kaj lahko kupim«, ne obrodi sadov. Veliko bolj disciplinirano boste plemenitili denar, če boste imeli pred seboj jasen cilj. Tako bo skušnjava, da bi »vzeli denar ven« takoj, ko se ga nabere malo več ali pa ko potrebujete sredstva za kako sprotno potrebo, manjša.
Ciljev za varčevanje je veliko.
- Zelo smiselno je, da varčujete za rento, s katero boste imeli več denarja v pokoju.
- Tudi nakup nepremičnine je lažje dosegljiv, če vnaprej varčujete.
- Starši, ki razmišljajo o prihodnosti svojih otrok, se odločijo za varčevanje za šolanje otroka, na primer študij doma ali v tujini.
- Cilj za varčevanje je lahko tudi nakup avtomobila, sanjska poroka ali potovanje.
Kakšen je vaš cilj? Ne glede na to, kaj si želite, je prav, da veste, po kakšni poti ga boste dosegli, in potem na tej poti vztrajate.
