Zakaj je za otroke smiselno varčevati v delniških skladih

Članek slika

Verjetno smo o tej temi že pisali, ampak vseeno se mi zdi, da večina še vedno ne razume in ne ceni pozitivnih učinkov, če začnemo varčevati v delniških skladih zgodaj, ko imamo pred seboj še veliko let.

Ker imam tudi sam otroke in seveda delam v panogi vzajemnih skladov, sem se odločil, da pričnem za otroka ob rojstvu mesečno varčevati v delniških skladih. Danes imamo to možnost, ko pa sem se sam rodil, seveda v naši bivši državi, še ni bilo možnosti varčevanja v skladih. Prav zaradi pomanjkanja tradicije in kulture, da so delnice dolgoročno najbolj primerna oblika varčevanja, skupaj z dokaj negativno izkušnjo pred desetimi leti (finančna kriza, Balkan, NKBM), pri večini še vedno ni zaznati podobnega navdušenja, kot ga zaznavam pri sebi.

S sodelovanjem v kampanji Aktivne finance si priskrbite profesionalno pomoč pri urejanju vaših financ.

Na tak način razmišlja tudi moja mama. Tudi ona se je odločila, da bo varčevala za vnuke (po 30 EUR na mesec), vendar, ker noče ničesar tvegati, je ob rojstvu odprla varčevanje pri banki. V zadnjih dobrih petih letih, odkar je pričela varčevati, vemo, kakšne so obrestne mere: praktično jih ni. Vendar je njen argument, da vnuki ne morejo ničesar izgubiti. Težko jo prepričam o nasprotnem, saj na kratek rok (pet let JE kratek rok) razlika, ki jo lahko privarčujemo v delniških naložbah, še ni videti velika. Vendar moč obrestno obrestnega računa deluje na dolgi rok in pri otrocih je dolgi rok res dolg.

Naredil sem primerjavo obeh varčevanj in po petih letih res še ni večje razlike, če varčujemo v produktu, ki prinaša 1 odstotek letno, ali v takem, ki nosi 6 odstotkov. V »varnem« bi privarčeval 1.850 EUR, v »tveganem« pa 2.151 EUR. Zaenkrat je razlike le 16 odstotkov, s tem, da so delniški skladi v zadnjih dobrih petih letih doživeli dva večja popravka (po 20 odstotkov), na kar jaz gledam pozitivno, saj sem lahko vplačeval v delnice istih podjetij po nižjih vrednotenjih, medtem ko večina to vidi kot slabo.

Spodaj prilagam tabelo s predpostavko, da:

  • vplačila potekajo enkrat letno 360 evrov v začetku leta le do 18 leta,
  • potem z vplačili prenehamo in pustimo sredstva na miru (do 30, 50 ali 65 leta današnjega otroka).

Do 18. leta bi bila razlika že opaznejša (65 % več), vendar do večje razlike prihaja šele, ko mine več časa. Pri 65 letih bi bila razlika ogromna (1.500 odstotkov), izključno po zaslugi »le« petih odstotkov več na leto. Znesek pa skoraj neverjeten (182.400 EUR in to na podlagi 18 let vplačil po 30 EUR na mesec).

Vir: lastni izračuni.

Seveda bo takoj kdo dejal: kdo pa bo pustil sredstva na miru! Zgodi se življenje (študij, otroci, hiša,…). Eno se je igrati z izračuni v tabeli, drugo pa je realnost - kar je res. Verjetno bo otroku pri 18 letih, ko se bo nabralo dobrih 10.000 EUR, res mamljivo, da bi jih porabil, ampak predstavljajte si, da se na ta denar »pozabi« oziroma še bolje, da otrok (zdaj že odrasel) nadaljuje z varčevanjem ali prispevek še celo poveča. Sam ga bom usmeril v delniške sklade, saj zaradi mladosti lahko več tvega.

Osebno se mi zdi največje tveganje prav to, da varčujemo v »varnih« naložbah in na koncu privarčujemo zelo skromen znesek. Da za otroka varčujem v delniškem skladu se mi zdi bolj varna naložba kot pa bančni depoziti. S tem mu vsaj dam možnost, da bo nekoč imel nekaj denarja na strani. Z varčevanjem v »varnih« naložbah pa se že vnaprej sprijaznimo s klavrnimi rezultati.

Aleš Šoba, CFA, upravljavec - analitik KBM Infond.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Delnice podcenjene v primerjavi z obveznicami

13.10.2010

A. Šoba