Slovenski zavarovalniški trg tudi lani zrasel, saj se je obseg zbranih premij na domačem trgu povečal za slab odstotek na blizu 2,1 milijarde evrov. Razloge za to, da na slovenskem trgu ne zaznavamo resnejšega vstopa kakšne tuje zavarovalnice, gre iskati v njegovi majhnosti in nasičenosti, in pa v tem, da imata največji zavarovalnici, ki sta v državnih rokah, skupaj zelo velik tržni delež.
Upad premoženjskih, rast življenjskih
Po podatkih Slovenskega zavarovalniškega združenja je slovenski zavarovalniški trg tudi lani zrasel, saj se je obseg zbranih premij na domačem trgu povečal za slab odstotek na blizu 2,1 milijarde evrov. Od tega je največji delež (34,4-odstoten) odpadel na Zavarovalnico Triglav, ki so ji zavarovanci vplačali za 719,9 milijona evrov premij. Sledi ji Adriatic Slovenica, ki je lani zbrala za 261,2 milijona evrov premij in zavzela 12,5 odstotka domačega zavarovalniškega trga. Tesno za njo pa je že Zavarovalnica Maribor, ki je zbrala 259,6 milijona evrov premij, kar pomeni tržni delež v višini 12,4 odstotka. Obseg premij pri premoženjskih zavarovanjih se je sicer zmanjšal za 0,4 odstotka, pri življenjskih pa povečal za skoraj 4 odstotke.
Ali slovenski zavarovalniški trg zaostaja za zahodnimi?
Predsednik slovenskega zavarovalnega združenja Miroslav Kaluža, pravi da bi se težko strinjal da slovenski zavarovalniški trg zaostaja za zahodnimi, saj gre za približno enake trende. Drugo je vprašanje, ali smo Slovenci dovolj razviti po premiji na prebivalca in deležu zavarovalniškega posla v BDP? Kot pravi, tudi po teh kazalcih nismo kaj veliko zadaj, smo pa definitivno v družbi najboljših med zadnjimi novimi članicami EU. Pri nas se tako v zavarovalniških poslih pridela slabih 6 % vsega slovenskega BDP, kar je po njegovem mnenju relativno dober rezultat, saj se ta raven v zahodni Evropi giblje pri cca. 8 odstotkih. Povprečna premija na prebivalca v Sloveniji je približno 1000 evrov, kar je tudi relativno dobro.
Tisto, kar bi lahko kazalo da zaostajamo, pa je po njegovem prepričanju delež življenjskih zavarovanj, ki se pri nas giblje pri tretjini vseh zavarovanj, med tem ko je v razviti Evropi delež pri polovici vseh zavarovanj. Razloge za to razliko pripisuje relativno močnemu suportiranju države pri določenih zavarovanjih. Odgovornost posameznika za njegov lasten jutri je namreč precej nižja kot na zahodu, kar gre pripisati socialnemu sistemu nedavne skupne države, res pa je da so na zahodu poleg zavedanja in interesa tudi precej boljše ekonomske možnosti, razlaga Kaluža.
Glede na prisotnost in izkušnje iz različnih trgov, smo se za primerjavo obrnili tudi na zavarovalnico Grawe, kjer so nam povedali, da svojo pozicijo na zavarovalniškem trgu gradijo na izkušnjah iz Avstrije, ki ima na tem področju zelo dolgo zgodovino, ljudje pa so bolj nagnjeni k varčevanju kot k potrošnji, kar pa, denimo, Slovenci in Hrvati niso. V času krize se je v Sloveniji in na Hrvaškem po njihovih izkušnjah bistveno zmanjšala prodaja življenjskih zavarovanj, s katerimi bi ljudje naj poskrbeli za svojo varno prihodnost. Povprečno nameni Avstrijec na leto za zavarovanje 1.942 evrov, od tega za življenjska zavarovanja kar 45 odstotkov. V Sloveniji nameni posameznik za zavarovanja povprečno 1.015 evrov in od tega samo 30 odstotkov za življenjska zavarovanja. Na Hrvaškem namenijo za zavarovanja povprečno 302 evra in od tega le 26 odstotkov za življenjska zavarovanja.
Zavarovalniško najbolj razvita je Švica, kjer znaša delež premij v BDP kar 9,9%, v Avstriji zanaša ta delež 5,7%; v Sloveniji 5,9% in na Hrvaškem le 2,8% , so še sporočili iz Grawe zavarovalnice. Najvišji posamičen skok življenjskih zavarovanj, kot merila zaostanka, so zavarovalnice doživele pri prvi pokojninski reformi, tega, da bi podobnega doživela sedaj ob aktualni pokojninski reformi Kaluža ne vidi. Kot pravi porast, ali pa vsaj priložnost zanj zagotovo bo, toda skoka takšnih razsežnosti zavarovalnice najverjetneje ne bodo doživele, saj so sedaj na trgu še pokojninske družbe in skladi.
Apatija na trgu kot posledica gospodarske krize
Kako pa ekonomske razmere in posledična apatija v državi vplivajo na zavarovalniški trg? Po besedah Miroslava Kaluže, te vsekakor imajo vpliv in Slovenci smo na meji, kjer reagiramo drugače kot v razvitem svetu. Tam namreč v času kriz in večjih škodnih dogodkov povpraševanje po zavarovalniških produktih naraste. Prebivalstvo se namreč sooči z nevarnostjo, bodisi so direktno prizadeti, ali pa se počutijo ogrožene in reagirajo v smeri poseganja po zavarovalniških produktov. Pri nas, kot razlaga Kaluža, pa je ta elastičnost relativno nizka. Doživeli smo upad na področju naložbenih življenjskih zavarovanj, ki pa se je kompenziral s klasičnimi življenjskimi zavarovanji, brez naložbenega rizika, tako da trend življenjskih zavarovanj vseeno ni negativen.
Tega, da bi se zavarovalnice morale kakorkoli posebej prilagoditi na spremenjene okoliščine, ki jih diktira gospodarska kriza, po Kaluževih besedah ni, saj gre pri zavarovalništvu za dolgoročne posle in filozofijo, ki mora veljati na dolgi rok ne glede na občasne vmesne spremembe razmer. Skrb je bolj posvečena k ohranjanju zaupanja v zavarovalniške produkte. Kot pojasnjuje Kaluža, se na evropskem nivoju opaža težnja po krhanju zaupanja v zavarovalniško dejavnost, kar ni v redu, saj le ta temelji ravno na zaupanju. Zato je prepričan v pravilnost preteklih ukrepov, ko so na slovenskem trgu v prid ohranjanja trdnosti zaupanja vzpostavili sistem zavarovalniškega kodeksa, zavarovalniškega razsodišča, varuha pravic s področja zavarovanja in podobno, ki so morda preprečili kakšne večje pretrese. Na vprašanje, kako to, da zavarovalniški sektor ni deležen tolikšnega nezaupanja kot denimo bančni, Kaluža odgovarja, da zavarovalnice pri nas niso odgovorne za krizo, tudi kar se tiče njihovih naložb v vrednostne papirje, je prepričan, da je bila njihova razpršenost ob rigoroznosti nadzornikov kar se da optimalna, tako da zavarovalnice pri nas kar se finančnih šokov iz tega naslova tiče, niso imele. Zavarovalnice se pri nas, kot razlaga, nahajajo tudi v dosti boljši finančni kondiciji kot banke, če bi se že primerjali z njimi, kar pa se kot dodaja ne.
Čas za umik države?
O samem številu zavarovalnic na slovenskem trgu pravi da ni previsoko, to bi bilo, če bi vse bile kompozitne, kot so denimo AdriaticSlovenica, Tilia, Zavarovalnica Maribor in Triglav, torej če bi vse ponujale vse vrste zavarovanj. Imamo pa na trgu specializirane zavarovalnice ki so uspešno našle svoje trže niše. Razloge za to, da na slovenskem trgu ne zaznavamo resnejšega vstopa kakšne tuje zavarovalnice, gre iskati v njegovi majhnosti in nasičenosti, in pa v tem, da imata največji zavarovalnici, ki sta v državnih rokah, skupaj zelo velik tržni delež, tujci, ki pa so prodirali na vzhod, pa so se ozirali predvsem po nakupih.
Dolgotrajen proces lastninjenja, je po Kaluževem mnenju pri nas imel negativne in pozitivne značilnosti. Negativne predvsem skozi to, da so investitorji čakali, kdaj se bo to končalo, pozitivne pa kot navaja primer, da se pri nas ni zgodilo tako kot na Madžarskem, kjer so se zavarovalnice prodajale vsevprek in jim je danes nekako žal, da je tuj kapital prevzel ta sektor. Na vprašanje o umiku države iz zavarovalnic pri nas odgovarja s prepričanjem, da se država vsekakor mora umakniti iz vseh gospodarskih subjektov pri nas, ne moti ga delež v subjektu, moti ga neizmerna želja po aktivnem vključevanju v delo gospodarske družbe, ki je včasih tako močna, da povzroča tudi motnje. To kot dodaja ni zdravo in tega absolutno ne podpira.
Perspektive slovenskega zavarovalništva
Za letošnje leto je prepričan v zmerno rast zavarovalniškega trga pri nas. Prepričan je tudi v rast na dolgi rok, kar argumentira z dejstvom, da država ne bo zmogla več pokrivati vseh potreb prebivalstva, temveč bo za svojo prihodnost vedno bolj moral skrbeti vsak posameznik. Edini način pa vidi prav v tem, da se bo zavaroval.
Vir: SZZ
