Z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bo v uvodu omenjena nadpovprečna rast zdravstvenega sektorja v primerjavi s povprečjem finančnih trgov nadaljevala tudi v prihodnje. Za posamičnega vlagatelja je najboljša možnost, da pri tej rasti sodeluje z vlaganji v vzajemne investicijske sklade, ki so s svojo naložbeno politiko usmerjeni v zdravstveni sektor. Eden takih je tudi podsklad ILIRIKA Farmacija in tehnologija delniški, katerega vrednost točke je v zadnjih dvanajstih mesecih porasla za več k
Ob nadpovprečnih donosih zdravstvenega sektorja v zadnjih letih (grafikon 1) se marsikateri vlagatelj na finančnih trgih sprašuje, kje so vzroki za to, in predvsem ali je takšno rast pričakovati tudi v prihodnje. Dejstvo je namreč, da so javnofinančne težave nekaterih držav v zadnjih letih pomenile (in še bodo) velik pritisk na zmanjševanje javnih zdravstvenih izdatkov. V letu 2013 je npr. globalna stopnja rasti vseh izdatkov za zdravstvo (v 60 državah sveta, ki jih pokriva Economist Intelligence Unit) znašala le 2,6%.
V obdobju od vključno letošnjega leta do 2017 naj bi se letna rast izdatkov za zdravstvo v teh državah podvojila, saj naj bi znašala 5,3%, rast izdatkov na prebivalca pa zaradi rasti prebivalstva 4,4%. Še posebej v razvitih zahodnih državah je zaradi višjega deleža starejšega prebivalstva delež izdatkov za zdravstvo, druga najpomembnejša postavka državnih proračunov. V zahodni Evropi izdatki za zdravstvo znašajo skoraj 11% BDP, v severni Ameriki celo 17,4%. V obdobju do leta 2017 se pričakuje tudi podaljšanje povprečne življenjske dobe za 1 leto na skoraj 74 let, število prebivalstva starejšega od 65 let pa bo poraslo na 560 milijonov oz. skoraj 8% trenutnega svetovnega prebivalstva. V Evropi bo njihov delež dosegel 20%, na Japonskem celo 27 %. Podoben oz. še močnejši trend rasti se pričakuje pri rasti prebivalstva, starejšega od 60 let (grafikon 2).
Graf 2: Svetovno prebivalstvo starejše od 60 let (v milijonih). Vir: OZN
Trend rasti deleža starejšega prebivalstva se bo pospešeno odvijal tudi v razvijajočih se državah. Zaradi svoje velikosti in ogromnega števila prebivalstva tu vsekakor ne moremo spregledati Kitajske. V tej državi se bo delež prebivalstva starejšega od 65 let s sedanje ravni nekaj pod 10%, do leta 2020 predvidoma povečal na 12,4% oz. v absolutnem številu na 171 milijonov. Že leta 2012 je absolutno število kitajskega prebivalstva, starejšega od 65 let obsegalo 121 milijonov, kar je za 15 milijonov več od skupnega števila prebivalcev starejših od 65 let v ZDA, na Japonskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji in Južni Koreji (grafikon 3).
Graf 3: Število prebivalstva, starejšega od 65 let po državah v letu 2012 (v mio). Vir: Deloitte
Poleg tega se bo v razvijajočih se državah povečal za 10% oz. na 500 milijonov tudi delež gospodinjstev z dohodki, večjimi od 20.000 EUR, od tega več kot polovica v Aziji. Na splošno gledano, so izgledi za zdravstveni sektor v prihodnjih letih pozitivni, saj bo nekoliko počasnejšo rast zdravstvenih izdatkov v Severni Ameriki in Zahodni Evropi več kot nadomestila nadpovprečna rast v razvijajočih državah BRIC, Indoneziji in Mehiki zaradi rasti prebivalstva, rasti kupne moči srednjega sloja in vladnih programov za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Za primerjavo, v ZDA se v obdobju 2014-2017 pričakuje rast zdravstvenih izdatkov v višini 4,4% (predvsem zaradi reforme zdravstvenega zavarovanja t.i. Obamacare, ki je število zdravstvenih zavarovancev povečal za 30 milijonov), v sosednji Mehiki pa kar 10%. Še najmanjša rast izdatkov bo v Evropi (2%), predvsem zaradi javnofinančnega varčevanja v južnoevropskih državah. Paradni konj rasti zdravstvenih izdatkov bo že omenjena azijska regija. Med državami bosta med vodilnimi Indija s povprečno 17% letno rastjo izdatkov za zdravstvo in Kitajska s 14%, sledi pa jim večina držav združenja ASEAN, ki bo tudi imele več kot 10% rast. Poleg rasti kupne moči oz. srednjega sloja bodo te države zaradi finančnih presežkov lahko povečale naložbe v zdravstvo in dostopnost zdravstvenih storitev. O podhranjenosti na tem področju v teh državah v primerjavi z razvitimi priča že osnovna primerjava števila bolniških postelj na 1000 prebivalcev (grafikon 4). Iz primerjave izhaja, da npr. predhodno omenjena načrtovana visoka, 10% letna rast zdravstvenih izdatkov v Mehiki v obdobju 2014-2017 glede na zaostajanje števila bolnišničnih kapacitet ni presenetljiva, saj je ta država do sedaj za zdravstvo namenjala 6,2% BDP, kar je za več kot 3 odstotne točke manj kot znaša povprečje držav OECD (9,5%).
Graf 4: Število bolniških postelj na 1000 prebivalcev po državah v letu 2010. Vir: Svetovna banka
Ob vseh navedenih demografskih in ekonomsko-razvojnih dejavnikih vsekakor ne smemo pozabiti na dejavnik kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in podobne, ki so do sedaj veljale za bolezni razvitega sveta in bile posledično najpomembnejši vzrok umrljivosti (kar 63%). Z rastočim življenjskim standardom in spreminjanjem življenjskega sloga postajajo te bolezni najpomembnejši vzrok umrljivosti tudi v razvijajočih se državah. Kitajska je tako z 92 milijoni bolnikov z sladkorno boleznijo že »prehitela« Indijo (80 milijonov). Ta dejavnik pomeni večanje vladnih izdatkov namenjenih preventivnemu preprečevanju nastajanja teh bolezni, po drugi strani pa razvoj novih inovativnih zdravil z strani farmacevtskih družb za zdravljenje teh bolezni.
Glede na vse navedeno, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bo v uvodu omenjena nadpovprečna rast zdravstvenega sektorja v primerjavi s povprečjem finančnih trgov nadaljevala tudi v prihodnje. Za posamičnega vlagatelja je najboljša možnost, da pri tej rasti sodeluje z vlaganji v vzajemne investicijske sklade, ki so s svojo naložbeno politiko usmerjeni v zdravstveni sektor. Eden takih je tudi podsklad ILIRIKA Farmacija in tehnologija delniški, katerega vrednost točke je v zadnjih dvanajstih mesecih porasla za več kot 24 odstotkov.
Dušan Povalej je upravitelj premoženja ILIRIKE DZU, ki upravlja vzajemni sklad ILIRIKA Farmacija in tehnologija delniški.
