Kupuje se, ko so vsi pesimisti.
V tem tednu smo po dolgem času smo videli dva zaporedna pozitivna dneva. Po veliki rasti v torek (S&P 500 je zabeležil deseti najboljši dan v svoji zgodovini), so tudi sredo delnice zaključile v zelenem. Glavni razlog je bila novica, da bomo še ta teden dobili paket pomoči v ZDA v višini 2.000 mrd USD.
V kolikor ste zaskrbljeni, se posvetujte s strokovnjaki Vzajemcev.
Spodnji graf kaže, kakšna so dnevna nihanja na delniških trgih po 20. februarju na primeru ameriškega indeksa S&P 500. Verjetno doživljamo eno najbolj volatilnih obdobij v zgodovini.
V tem času so se ključni borzni indeksi od vrha dne 19. februarja do 25. marca (vključujoč dividende) gibali tako:
V nadaljevanju se bom osredotočil na par ključnih vprašanj, ki se vedno znova pojavljajo.
Kako je ta medvedji trend primerljiv s preteklimi?
Glavna značilnost dogajanja je, da smo priča najhitrejšemu padcu za 20 % od doseženega vrha (padcem delnic, ki presežejo 20 %, pravimo medvedji trg/trend). S&P 500 je od vrha 19. februarja potreboval le 22 dni, da je dosegel ta mejnik - dvakrat hitreje, kot leta 1929! To je nekako logično, saj so se pričakovanja v enem mesecu spremenila od tega, da bo letošnja globalna gospodarska rast višja kot v letu 2019, do tega, da bo letošnja recesija hujša od tiste za časa finančne krize v letih 2008 / 2009. Delnice in drugi finančni trgi so se temu prilagodili.
Po drugi strani pa je višina padcev nekako v skladu s padci, ki smo jih doživeli v preteklih recesijah (sploh kadar gre za event-driven in ciklično recesijo). Glavna razlika je samo hitrost.
Ali je za pričakovati, da bo sledil daljši strukturni medvedji trend?
Po našem mnenju ne. Res bodo v naslednjih tednih/mesecih podatki o dogajanju v gospodarstvu katastrofalni in verjetno nikdar prej videni (razen v času druge svetovne vojne), je pa na drugi strani odziv centralnih bank in vlad izjemen in tudi nikdar prej viden - tako po hitrosti kot obsegu ukrepov. Če se spomnimo, je leta 2008 ECB še dvignila ključno obrestno mero. Glavni ukrepi v zadnjih tednih so:
- V ZDA dogovorjen paket pomoči v višini 2.000 mrd USD (> 10 % BDP) bo vseboval direktno nakazilo odraslim osebam višini 1.200 USD (z dohodki do 75.000 USD letno, med 75.000 do 99.000 pa nižji znesek) in po 500 USD na otroka. Podaljšanje prejemanja nadomestila za brezposelnost za 13 tednov in višino nadomestila za brezposelnost za štiri mesece po 600 USD tedensko. S tem skušajo zagnati povpraševanje. Paket bo vseboval tudi 350 mrd USD posojil malim podjetjem ter ustanovitev 500 mrd USD vrednega programa za pomoč panogam v težavah (kot je letalska industrija, med drugim). Dodatnih 100 mrd USD bo namenjen bolnišnicam.
- Ameriška centralna banka (FED) je že pristopila v podporo trgom in zagotavljanju likvidnosti, z odkupovanjem dolžniških vrednostnih papirjev v neomejenih količinah (državne obveznice in hipotekarne obveznice).
- Evropska centralna banka (ECB) je napovedala, da bo do konca leta aktivirala 750 mrd EUR težak program odkupa državnih in drugih obveznic, ki se bo imenoval Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP). PEPP skupaj drugimi že sprejetimi programi monetarnih spodbud v okviru kvantitativnega sproščanja (QE) pomeni, da bo ECB letos na primarnem in sekundarnem trgu odkupila do 1.100 mrd EUR obveznic, kar predstavlja nekaj manj kot 10 % BDP v območju evra.
- Fiskalne spodbude evropskih držav. Vsi ukrepi gredo v smeri ohranitve delovnih mest zaposlenih ter preživetja podjetij. Nemčija je tako napovedala dodatno zadolževanje v višini 156 mrd EUR (4,7 % BDP) za financiranje višjih socialnih izdatkov, 200 mrd EUR posojil oz. pomoči podjetjem ter 400 mrd EUR garancij za posojila.
Kaj je potrebno, da dosežemo dno?
Mogoče smo že mimo največjih padcev in smo dno že dosegli. Težko reči v tem trenutku, smo pa nedvomno blizu. Glavni dejavniki, ki jih spremljamo, so:
- Znak, da so strogi ukrepi vlad pri omejevanju virusa uspešni. Pozitivno je, da je Kitajski uspelo omejiti širjenje, ter da v Italiji v zadnjih dneh vidimo stabilizacijo novo okuženih. V naslednjem tednu do dveh je pričakovati prve znake uspešnega boja tudi v drugih evropskih državah in v ZDA, kjer nastaja nov epicenter pandemije. Izkušnja Kitajske kaže, da se lahko življenje začne vračati v normalne tire po dveh do treh mesecih.
- Znaki, da so ukrepi za pomoč gospodarstvu veliki in hitri. Glede na zadnje ukrepe centralnih bank in vlad smo lahko optimisti, da bodo preprečili, da bi se kratkoročna recesija prelevila v kaj več.
- Znak, da se gospodarstvo stabilizira (vsaj hitrost padanja). V prihodnjih tednih tega še ne bomo videli, v tretjem kvartalu pa je verjeten močan odboj gospodarske aktivnosti. Delniški trgi v povprečju dosežejo dno dve četrtletji prej, kot gospodarstva, tako da je čas za nakup, ko smo priča najslabšim podatkom (čemur se bližamo.)
- Vrednotenja: Delnice so nasproti obveznicam rekordno ugodne, v absolutnem smislu pa smo v preteklosti videli že nižje tečaje (recimo v letih 2008 / 2009). Ugodna vrednotenja sama po sebi sicer niso nikoli dovolj, da bi nastal odboj na borzah, na to vplivajo še drugi faktorji.
Kaj naj naredi vlagatelj v tem okolju?
Zavedati se moramo, da ni enotnega odgovora. Vsak vlagatelj mora presoditi zase, glede na starost, dohodke, premoženje in druge dejavnike, kolikšno tveganje lahko prevzame.
Na eni strani se soočamo s tveganjem dodatnih padcev, na drugi strani pa s tveganjem, da zamudimo priložnost investirati v delnice v trenutku, ko so najbolj ugodno vrednotene po letih 2008 / 2009.
Vsak sam mora presoditi, kje je zanj ravnotežje med tema dvema ekstremoma. Zgodovina je na strani optimistov. Po takšnih padcih, ki smo jih doživeli, so delnice v naslednjih 12 mesecih praviloma višje. So pa tudi redke izjeme (1930).
Za konec bi dejal, da je najboljši čas za investiranje v delnice takrat, ko med vlagatelji vlada največji pesimizem. Ne vemo, če smo ga že dosegli. Vemo pa, da so danes vrednotenja delnic izjemno ugodna. In na to naj se osredotočijo vlagatelji.
