Če je bila prva polovica leta 2014 na finančnih trgih dokaj mirna, je druga polovica poskrbela za veliko presenečenj. Najbolj pomembno vprašanje danes pa je: Kaj se bo dogajalo v letu 2015?
Nihče ne more brez dvoma napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Lahko pa predvidevamo na podlagi nam danes znanih podatkov.
Krepitev ameriškega dolarja
Težave povsod po svetu, razen v ZDA, so letos okrepile ameriški dolar proti ostalim svetovnim valutam. In ko gospodarsko stanje združimo s politikami centralnih bank, praktično ne ostane prostora za drug scenarij, kot pa nadaljevanje rasti ameriškega dolarja proti ostalim valutam.
Podobnega mnenja so tudi slovenski analitiki ter upravljavci premoženja, ki večinoma napovedujejo krepitev ameriškega dolarja proti evru. Napovedi pa se gibljejo v razponu od 1,10 do 1,20 dolarja za evro. "Glede na pričakovani dvig obrestnih mer v ZDA in predvideno sproščanje denarne politike ECB lahko pričakujemo nadaljevanje krepitve USD v letu 2015. Gledano tehnično, lahko glede na najnižje vrednosti v letih 2010 in 2012, vsekakor pričakujemo padec na vrednost okoli 1,20 USD za en EUR, če gledamo na pariteto kupne moči pa še nekoliko več," meni Dušan Povalej iz Ilirike DZU. "Pri tem je zanimivo omeniti dejstvo, da se v zadnjih desetletjih tečajno razmerje USD z evrom (in prej z nemško marko) v povprečju giblje v osemletnih ciklih. Tokratni cikel oz. trend padanja vrednosti evra se je začel sredi leta 2008, ko je navzkrižni tečaj znašal okoli 1,60 USD za EUR in se bi naj po tej logiki zaključil nekje v letu 2016, kar se nekako ujema s pričakovanim koncem obdobja nizkih obrestnih mer tudi v evro območju," še dodaja Povalej. "Zaradi kombinacije pričakovanega dodatnega kvantitativnega sproščanja s strani Japonske centralne banke in ECB na eni strani ter konca ohlapne monetarne politike v ZDA, lahko pričakujemo apreciacijo USD tudi v letu 2015," se s Povalejem strinja Jaša Perossa iz NLB Skladi.
 |
| Jaša Perossa: "Navkljub številnim znatnim premikom na valutnih trgih v zadnjem obdobju, ki so bili povezani z višjo nestanovitnostjo na delniških trgih in padcem cene nafte, je večina najpomembnejših svetovni valut, vključno z ameriškim dolarjem, blizu njihovih temeljnih ravnovesnih valutnih tečajev (angl. fundamental equilibrium exchange rate) t.j. tečajev, ki ne dovolijo pretiranih neravnovesij v tekočih računih plačilnih bilanc (±3% BDP)." |
Še vedno pa po mnenju analitikov ostaja prostor tudi za presenečenja. "Ključna pri določanju vrednosti EUR pa bo najverjetneje ECB. V kolikor uvedba nekonvencionalnih ukrepov (agresivnost odkupovanja obveznic, tudi državnih) ne bo izpolnila pričakovanj zaradi razklanosti sveta ECB glede odkupovanja tudi državnih obveznic, bi lahko prišlo celo do rahle apreciacije EUR glede na USD," dodaja Jasa Perossa. Znatno rast USD pa nekoliko omejujejo tudi drugi dejavniki. Kot pravi Perossa: "Temeljni ravnovesni tečaj EUR/USD znaša 1,27, pri čemer je potrebno upoštevati to, da je napoved srednjeročnega primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance ZDA (IMF) na zgornji meji vzdržnega (3% BDP) in bi se v primeru precejšnje rasti USD lahko začela pojavljati večja neravnovesja, kar nekako omejuje znatno rast USD."
Padec cen nafte prestavil datum dviga ključne obrestne mere Fed
Če je bila še pred nekaj meseci večina analitikov mnenja, da bo Fed začel z višanjem ključne obrestne mere v začetku leta 2015, je danes situacija drugačna. Padec cene nafte in s tem nižja inflacijska pričakovanja, so vplivali na revizijo prejšnjih napovedi. Sedaj je mnenje analitikov deljeno. Mnogi so mnenja, da v kolikor bo v letu 2015 prišlo do zvišanja ključne obrestne mere, se bo to zgodilo v drugi polovici leta. "Zaradi nizke inflacije bo Fed obrestno mero dvigoval postopno in počasi, najverjetneje pa bomo priča prvemu povišanju nekje v sredini prihodnjega leta, kot nakazujejo že nekatere izjave predstavnikov FED-a. Kljub vsemu ne bi bilo veliko presenečenje, če bi se prvi dvig obrestnih mer zamaknil proti koncu leta 2015 ali začetku 2016, zlasti v primeru nizke inflacije ali počasnega okrevanja svetovnega gospodarstva. Fed bi v tem primeru močno premislil ali si upa tvegati predčasno zviševanje obrestne mere, saj bi bilo tveganje predčasnega dviga obrestne mere lahko preveliko," so izjavili upravitelji premoženja Alpen Invest. Strinja se z njimi tudi Blaž Zupančič iz Ilirike DZU. "Osebno sem mnenja, da se zaradi padca cen nafte, ki daje centralnim bankam več manevrskega prostora za ohlapne monetarne politike, zaradi tega ker preostale ekonomije v svet, še zdaleč niso v tako dobri kondiciji kot ameriška in zaradi pretiranega optimizma na svetovnih kapitalskih trgih, še celo leto 2015 ne bodo dvigale," je povedal za Vzajemci.com.
Upravitelji KD Skladi so mnenja, da Fed z dvigom obrestne mere že nekoliko kasni, a da bo do dviga prišlo sredi leta 2015. "Glede na materialno izboljšanje trga dela v ZDA v zadnjem letu lahko pričakujemo dvig obrestne mere v letu 2015. Menimo, da FED že v tem trenutku nekoliko kasni. Glavni razlog se verjetno skriva v povečanih geopolitičnih negotovostih, padcu cen surovin in posledično nizki tekoči inflaciji. Pot inflacije in inflacijskih pričakovanj pa bo glavni deterministični faktor v dejanski »časovnici« dviga ključne obrestne mere. Sami ga postavljamo v sredino leta 2015," so povedali upravitelji KD Skladi.
Nejc Golob iz NLB Skladi pa je mnenja, da obstaja 50-odstotna možnost, da bo do dviga ključne obrestne prišlo že na aprilskem zasedanju Fed-a. "Po besedah FED obrestna mera ostaja nizka med 0 in 0,25 % do stabilnejše faze okrevanja, ki pa bo po mnenju 15 od 17 članov FED-ovega odbora nastopila v 2015. Na septembrskem zasedanju jih je namreč kar 15 napovedalo dvig referenčne obrestne mere v 2015. Na podlagi pozitivnih podatkov o gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v zadnjih mesecih se je verjetnost dviga obrestne mere nekoliko povišala. Na drugi strani je močan padec cene nafte in spremljajoča negotovost dvig zopet rahlo odmaknila. Kapitalski trgi trenutno ocenjujejo, da obstaja okvirno 50 % verjetnost za dvig referenčne obrestne mere na aprilskem zasedanju FED-a," je dodal Golob.
Vrednost obveznic bo nižja, zahtevana donosnost pa višja
Ker vsak dvig ključne obrestne mere pomeni rast zahtevanih donosov državnih obveznic in padec vrednosti obveznic na drugi strani, je to letos vplivalo na večji priliv sredstev v ameriške obveznice. "Prva pričakovanja o dvigu obrestnih mer v ZDA sredi prihodnjega leta so povzročile rast zahtevanih donosov ameriških obveznic. Donos desetletne ameriške državne obveznice je tako trenutno okoli 2,10%. V Evropi so po drugi strani zaradi deflacijskih pritiskov in delovanja ECB po ohranjanju stabilnega evra, zahtevani donosi na evropske državne obveznice močno upadli. Nemške obveznice so že dolgo pod donosnostjo enega odstotka in tudi španske in italijanske obveznice imajo nižjo zahtevano donosnost od ameriških. To je povzročilo povečan priliv sredstev v ameriške obveznice, saj so bili donosi tam večji, tveganje pa manjše," pravi Dušan Povalej iz Ilirike DZU. "Ta trend se naj bi z dvigom obrestne mere V ZDA še dodatno krepil, saj bo del evropskih obvezniških vlagateljev iskal vsaj minimalen donos, ki ga v Evropi več ne morejo doseči ob primerljivi stopnji tveganosti. Dodaten vzrok za to bo tudi, da se bo z višanjem obrestne mer okrepil tudi ameriški dolar, kar bo še dodatno povišalo donosnost sredstev naloženih v ZDA," še dodaja.
"Navadno obveznice reagirajo še preden dejansko pride do spremembe v obrestnih merah, saj so v cene vgrajena tržna pričakovanja. Glede na rekordno nizke donosnosti dolgoročnih obveznic tako v Evropi kot v ZDA, trg ni preveč prepričan v bližnji dvig obrestnih mer. Dejansko pa dvig ključne obrestne mere negativno vpliva na cene obveznic, saj se zvišuje zahtevana donosnost," pravi Sašo Ivanović iz Triglav Skladi. Veliko pa bo odvisno od ukrepanja banke glede na pričakovanja trga. "Porast obrestnih mer predstavlja negativen dejavnik za dolžniške inštrumente. V kolikor bi bil dvig močnejši ali hitrejši kot danes pričakovano, bi bil učinek negativen. V nasprotnem primeru (kasnejši in/ali šibkejši dvig od danes pričakovanega) bi bil učinek seveda obraten, to je pozitiven," dodaja Nejc Golob iz NLB Skladi.
 |
| Sašo Ivanović o dvigu ključne obrestne mere Fed: "Na odločitev, ki jo bo sprejel Fed, vpliva več dejavnikov, od katerih so mnogi neoprijemljivi, da bi lahko omogočili podajanje natančnejše ocene. Prevladuje pa mišljenje, da se bo to zgodilo v drugi polovici naslednjega leta." |
Močan dolar predstavlja tveganje za države v razvoju
Zaradi razlike v politikah glavnih centralnih bank se pričakuje krepitev ameriškega dolarja proti ostalim valutam. Močan dolar bi lahko pozitivno vplival na evropske izvoznike, na nemško gospodarstvo in posledično tudi na rast evropskih delnic. "Za podjetja, ki izvažajo v ZDA bo to pozitivno vplivalo na njihovo konkurenčnost in posledično lahko pričakujemo boljše rezultate teh podjetij, medtem ko na samem ameriškem trgu ne pričakujemo kakšnih večjih negativnih posledic. Padec cene nafte pozitivno vpliva na razpoložljiv dohodek potrošnikov in tudi zaradi slednjega, pa tudi sicer robustne gospodarske aktivnosti, ne pričakujemo negativnega učinka rasti vrednosti valute za ameriško gospodarstvo," menijo upravitelji premoženja KD Skladi. "V praksi pa ne bo večjih težav za Američane, saj je bil v preteklosti ameriški dolar podcenjen. Poleg tega ameriško gospodarstvo poganja predvsem storitveni sektor," še dodaja Sašo Ivanović iz Triglav Skladi.
Z več tveganji pa se bodo spopadale države v razvoju. "Krepitev ameriškega dolarja ima močan vpliv na vedenje vlagateljev in posledično kapitalske tokove. Vlagatelji bodo namreč denar selili iz drugih valut, predvsem iz trgov v razvoju, v ameriške delnice in obveznice," pravijo upravitelji premoženja Alpen Invest. Dodajajo, da bo izvoz držav v razvoju sicer bolj konkurenčen, vendar lahko pride do obremenitve na financiranje zaradi velikega dela dolga, denominiranega v ameriških dolarjih.
Malo potenciala za rast cene zlata
"Zlato se je v preteklosti izkazalo kot naložba za burne časa. Tudi zadnji vzpon in pok mehurčka, potrjuje dejstvo, da so vlagatelji kupovali zlato v času, ko je vladala velika negotovost. Negativni trend v zadnjih dveh letih, pa kaže na to, da vlagatelji ne vidijo več konca sveta. Ponovno so v ospredju druge naložbe, k v mirnih časih prinašajo višje donose. Zlato dividend ne izplačuje, prav tako ni industrijska kovina, ki bi imelo kupce v realnih industrijah. Ker so makroekonomske slike globalno izboljšujejo, ker se povečuje zaupanje potrošnikov bo pred zlatom še eno zahtevno leto, ko iskalo svojo notranjo vrednost in pravo mesto v vlagateljevih košaricah," napovedujejo upravitelji KD Skladi. Strinja se z njimi tudi Sašo Ivanovič iz Triglav Skladi, ki pravi, da v takem okolju zlato nima prav veliko možnosti za rast. "Zaradi visokih stroškov, povezanih s pridobivanjem zlata, je tudi večji upad vrednosti zlata malo verjeten. Glede na navedeno v letu 2015 ne pričakujemo večjih nihanj cene zlata," še dodaja.
Upravitelji Alpen Invest pravijo, da je ceno zlata v prihodnjem letu precej težko napovedati. Vendar bi glede na napovedi o gibanju obrestnih mer, nizke inflacije in nižje rasti BDP Kitajske in Indije, v najboljšem primeru pričakovali le nekaj odstoten donos. Ne izključujejo pa tudi presenečenj. "Na drugi strani državi kot sta Indija in Kitajska povečujeta likvidnost na trgu z nakupi zlata, kar deluje stimulativno na ceno. Zlato bi lahko pridobilo tudi v primeru povišane volatilnosti na globalnih trgih oziroma večjih nepričakovanih pretresih (»black swan events«), česar nismo doživeli že lep čas," dodajajo. Na možnost presenečenj opozarja tudi Blaž Zupančič iz Ilirike DZU. "Cena zlata je v letu 2013 in 2014 predvsem zaradi prepričanja vlagateljev, da se je finančna kriza končala in posledično stalnega odtoka sredstev iz tako imenovanih ETF skladov, ki vlagajo v fizično zlato, stalno padala," je povedal Zupančič. "Zaradi prevelikega optimizma na kapitalskih trgih, relativno visokih vrednotenjih na razvitih trgih, ocenjujem in zaradi tehnično gledano preprodanosti zlata, obstaja povečana verjetnost, da bo cena zlata presenetila navzgor," še dodaja.
V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].
Preberite tudi:
Zdravstvo – zanesljiva naložbena izbira prihodnosti
Ljubljanska borza: Rast ostaja, a pojenja
Pravi čas za povečanje izpostavljenosti energetskemu sektorju
Ruske delnice so poceni z razlogom
Tudi november pozitiven za vlagatelje v vzajemne sklade
