Lansko leto je postreglo z večjimi premiki cene zlata, kar se je odrazilo tudi pri gibanju t.i. zlatih skladov.
Najprej, kaj so zlati skladi? To so delniški vzajemni skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev, katerih osnovna dejavnost, oziroma ena poglavitnih dejavnosti je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Praviloma pri delnicah prej omenjenih podjetij lahko opazimo, da se gibljejo v isto smer kot cena zlata, le da je premik pri teh delnicah najpogosteje večkratnik premika cene te žlahtne kovine.
Tako tudi pri zlatih skladih lahko vidimo ekstremne premike ter da so v zadnjih 12 mesecih pridelali približno 20-odstotno donosnost. Vendar če pogledamo gibanje v zadnjih 6 mesecih, vidimo da so vlagateljem prinesli približno 15-odstotno znižanje vrednosti vložka. Zato je tudi smiselno poskusiti predvideti kaj se bo dogajalo s ceno zlata v letošnjem letu.
Slovenske analitike ter upravitelje premoženja smo vprašali:
Kakšna so vaša pričakovanja glede gibanja cen zlata v letu 2017?
Miha Mihalj, upravljavec ALTA Skladi: »Pri zlatu je prisoten kratkoročen pozitiven moment. Čeprav je pred vrati serija dvigov obrestnih mer v ZDA in okrevanje svetovnega gospodarstva, kar je običajno negativno za ceno zlata, bi se cena unče lahko gibala v razponu med 1.200 in 1.300 dolarji. Glavna komponenta, ki bo vplivala na ceno zlata, vseeno ostaja inflacija, tudi po pričakovanem dvigu obrestnih mer pa bodo realne obrestne mere še vedno ostale zelo nizke. Če bodo realne obrestne mere še naprej ostale na tako nizkih nivojih ali pa se bodo še dodatno znižale, bo to dobro za zlato. Seveda ob predpostavki, da se dolar ne bi močneje okrepil. V najslabšem scenariju bi moral pozitiven moment trajati vsaj mesec dni pred naslednjim dvigom obrestne mere v ZDA, ki je predviden šele junija. Zadnji podatki glede inflacije v ZDA so zopet pognali špekulacije o tem, da bo FED verjetno večkrat posegel po obrestni meri. Obrestno mero bi tako morda lahko zvišal že v maju, kar bi privedlo do rahle korekcije pri zlatu. Ceno zlata v 2017 vidimo v razponu med 1.100 in 1.300 dolarjev za unčo. Nekoliko bolje bi lahko odnesle delnice zlatih rudnikov, ki z nižjimi stroški izkopa izboljšujejo svoje poslovanje.«
Anja Cajner, NLB Skladi: »Zlato je zgodovinsko gledano ena najslabših dolgoročnih naložb, saj je v zadnjih 200 letih komaj ohranilo realno vrednost, in je predvsem zavarovanje pred skrajnimi scenariji, denimo finančni šoki, ali visoko inflacijo. Trenutno so razvite države v fazi zmerne, a stabilne gospodarske rasti, tudi inflacija ne povzroča skrbi. Ob po naši oceni nizki verjetnosti nastanka večjih finančnih šokov pričakujemo, da bo v prihodnjih letih donosnost zlata blizu zgodovinski, torej okrog 0 % realno (prilagojeno za inflacijo).«
Primož Hočevar, Finančni Trgi: »Gibanje cen zlata je zelo nehvaležno napovedovati. Na ceno zlata bodo prav gotovo vplivali dvigi obrestnih mer v Ameriki (če in ko bo do njih prišlo) in gibanje tečaja ameriškega dolarja. Dvig obrestnih mer v teoriji znižuje vrednost zlata, prav tako jo znižuje rast dolarja. Po drugi strani pa zlato zraste v primeru večjih negotovosti ali nenadnega skoka inflacije. V letu 2017 so možni prav vsi od naštetih scenarijev, zato je težko reči, v katero smer se bo gibalo zlato. Vseeno pa dajem pozitivnim scenarijem za rast zlata malo manj možnosti, zato pričakujem stagnacijo cen okrog trenutnih nivojev.«
Myhajlo Todurov, Vzajemci Skupina: »Tudi v Naložbenem odboru pravimo, da so take kratkoročne napovedi zelo nehvaležno delo. Toda pri gibanju cene zlata se lahko dotaknemo trenutne situacije ter naših pričakovanj. Gledano na splošno, kakšnih ekstremnih premikov pri ceni ne pričakujemo; ti lahko pridejo v primeru kakšnega večjega finančnega šoka, katalizator katerega trenutno še ne obstaja oz. še ni znan. Glede na nam trenutno znane podatke pa tega ne pričakujemo. Gledano iz tehničnega vidika ter obetov glede nadaljnjega zaostrovanja monetarne politike Fed ter posledične rasti ameriškega dolarja, je potencial za zlato zelo omejen oz. bomo prej doživeli korekcijo, kot pa rast vrednosti. Vlagatelji, ki so v preteklem letu ustvarili dobičket, bi morda v tem trenutku že lahko razmislili o unovčitvi teh dobičkov oz. bi lahko poiskali drugi sektor, ki ima potencial za rast. Za dolgoročne vlagatelje pa je še najbolj smiselno, da se varčevanja v t.i. zlatih skladih poslužujejo prek varčevalnih načrtov.«
