Leta 2013 smo na trgu vzajemnih skladov videli precej sprememb, saj se je na trgu pojavilo kar nekaj novih skladov, priča pa smo bili tudi preoblikovanju in združevanju obstoječih in umiku nekaterih tujih družb iz slovenskega trga. V tokratnem pregledu tako obravnavamo 253 skladov dvajsetih družb za upravljanje.
Pregled gibanja vzajemnih skladov v letu 2013
| Tip sklada | Leto 2013 |
| Vsi skladi | +6,30 |
| Delniški | +8,62 |
| Obvezniški | -0,20 |
| Mešani | -0,47 |
| Denarni | +0,17 |
| Globalni | +4,03 |
| Trgi v razvoju | +0,57 |
| Razviti trgi | +12,89 |
Leto 2013 je bilo eno izmed boljših let za delnice in posledično delniške vzajemce. Med največjimi borzami so največ pridobile delnice na ameriškem Wall Streetu. V Evropi je bil zmagovalec DAX. Razviti trgi so se tokrat odrezali bolj od trgov v razvoju.
Povprečne donosnosti vzajemnih skladov glede na tip in regijo vlaganja v letu 2013 (v %)
Globalni skladi
Med globalnimi vzajemnimi skladi je bil najdonosnejši Triglav Hitro rastoča podjetja, ki je v letu 2013 zrasel za 30,48 odstotka. Kot je v zadnjem intervjuju povedal upravljavec vzajemnega sklada Mitja Baša: "Tak rezultat je posledica velike razpršenosti naložb znotraj podjetij z nizko tržno kapitalizacijo in dobre strategije izbora naložb. Ob tem je potrebno poudariti, da so se med malimi podjetji dogajale prevzemne aktivnosti, kar je dodatno pomagalo k vecji donosnosti podsklada. Ocenjujem, da je bilo upravljanje podsklada optimalno, zato ne bi spreminjal nicesar. Obenem menim, da je zastavljena strategija primerna tudi za naprej."
Delniški skladi ter razviti trgi
Med delniškimi skladi so prav tako prevladovali predvsem skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v japonske delnice ter v ameriške delnice. Kar pa niti ni presenetljivo. Japonska Nikkei in Topix sta beležila visoko rast. Prvi je poskočil za 56,72 odstotka, drugi pa za 51,46 odstotka. Gre za najvišjo rast japonskih delnic po letu 1972, ko se je vrednost indeksa v enem letu skoraj podvojila. Gre tudi za najboljši rezultat katere od borz v razvitih državah, pa čeprav je tudi za temi zelo dobro leto. Osrednji indeksi na Wall Streetu so tudi beležili visoko rast, saj so leto v povprečju končali okoli 30 odstotkov višje. Najdonosnejši delniški sklad leta 2013 je bil Amundi Funds Equity Japan Target, ki je leto končal 47,90 odstotka višje.
Obvezniški skladi
Med obvezniškimi skladi so v letu 2013 prevladovali skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v visokodonosne obveznice evropskih izdajateljev. Zmerna rast BDP, ekspanzivna monetarna politika in dobre napovedi za delniške trge, so dejavniki, ki ustvarjajo skoraj popolno okolje za investiranje v naložbeni razred: t.i. »high yield« oziroma visokodonosne obveznice. Visokodonosne obveznice izdajajo podjetja z nižjo bonitetno oceno. Meja med visoko in nizko bonitetno oceno je po metodologiji agencije Standard and Poor's postavljena pri razredu BBB-. Vsa podjetja, ki te bonitetne ocene ne dosegajo sodijo v razred nekoliko bolj tveganih izdajateljev. Najdonosnejši obvezniški skladi v letu 2013 je bil tako Amundi Funds Bond Euro High Yield.
Trgi v razvoju
Med skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na trge v razvoju, so v letu 2013 največ pridobili tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev iz Slovenije ter Balkana in tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev iz Kitajske. Najdonosnejši sklad v letu 2013 je bil KD Balkan, ki je pridobil 16,08 odstotka. Slovenski borzni indeks se je v letu 2013 zvišal le za 3,17 odstotka. Posamezne delnice, kot naprimer Telekom Slovenije, Krka, Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava in Gorenje pa so se podražile za več, kot 10 odstotkov, kar je vplivalo tudi na rast skladov, ki imajo te delnice v portfelju. K rasti so pomembno prispevale tudi nekatere druge delnice izdajateljev iz balkanske regije. Med najdonosnejšimi vzajemci trgov v razvoju so se znašli tudi tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice kitaskih izdajateljev, kljub temu, da je bil kitajski delniški trg najmanj donosen med azijskimi trgi v letu 2013. Rast je predvsem posledica dobre izbire naložb. Kitajska valuta je sicer leto 2013 končala na najvišji vrednosti v zgodovini v primerjavi z ameriškim dolarjem. Rast kitajske valute analitiki pričakujejo tudi v letu 2014.
Sektorsko omejeni skladi
Med sektorsko omejenimi skladi se je v letu 2013 najbolj odrezal sektor zdravstva. Farmacija velja za defenzivno panogo. S tem je predvsem mišljeno to, da tečaji delnic farmacevtskih podjetij v povprečju ne nihajo tako močno kot delnice v nekaterih drugih panogah – na primer pri tehnoloških delnicah ali delnicah surovinskih podjetij. Farmacevtska panoga ni toliko odvisna od dogajanja na trgih, kot nekatere druge panoge. Poraba zdravil in povpraševanje po medicinski opremi se ne spreminja dramatično glede na to, ali je gospodarstvo v recesiji ali pa v ekspanziji. Dobro so se odrezale tudi delnice sektorja telekomunikaci ter informacijskih tehnologij. Najslabše pa so leto zaključili skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja surovin in materialov. Za padec je predvsem odgovorno zlato, ki je leto 2013 zaključilo z najvišjim padcem v zadnjih 30 letih, saj je izgubilo približno četrtino vrednosti.
| Sektor | 2013 v % |
| Zdravstvo | 25,16 |
| Telekomunikacije | 22,39 |
| Informacijska tehnologija | 21,46 |
| Osnovne potrošne dobrine | 14,12 |
| Industrija | 13,22 |
| Finance | 12,08 |
| Potrošne dobrine | 11,63 |
| Nepremičnine | 8,87 |
| Javne dobrine | 4,54 |
| Oskrba | 2,80 |
| Energetika | -2,82 |
| Surovine in materiali | -10,16 |
Družba Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 14 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08
