Leto 2013 je bilo za newyorške borzne indekse izjemno uspešno, saj so kljub številnim negativnim preobratom in novicam, ki bi lahko vlagatelje prepričale v previdnost, postavili nove rekorde. Vlagatelje je zanimala skoraj izključno le centralna banka in njena obrestna politika, še posebej izredni stimulacijski ukrepi.
Industrijski indeks Dow Jones je zadnji dan trgovanja v letu 2013 sklenil na vrednosti 16.576,66 točke, kar je 26,5 odstotka več kot konec leta 2012.
Širši indeks Standard & Poor's 500 je napredoval za 29,6 odstotka na 1848,36 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 38,3 odstotka na 4176,59 točke.
Vlagatelje je skrbelo le to, kar bo storila centralna banka
Ameriška centralna banka je v letu 2013 slavila okroglo 100-letnico obstoja in je bila v središču pozornosti vlagateljev. Skozi leto je nadaljevala s programom odkupovanja obveznic finančnega ministrstva in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek v višini 85 milijard dolarjev na mesec.
S tem je ohranjala dolgoročne obrestne mere na nizki ravni in poganjala rast borznih indeksov, saj se je bolj izplačalo imeti denar v delnicah kot pa na bančnem računu, v obveznicah ali zlatu.
Indeks Dow Jones je največji padec v letu doživel 20. junija (za 353 točk), ko je trge prevzel strah, sicer povsem neutemeljen, pred prehitrim zmanjšanjem obsega stimulacijskega programa. Največjo rast v preteklem letu pa je doživel 10. oktobra, ko se je nakazala možnost dogovora med demokrati in republikanci glede odprave blokade proračunske porabe, kar je trajalo od 1. do 16. oktobra.
Kljub temu pa kongres s političnimi prepiri lani ni toliko vplival na borze kot v prejšnjih letih. Gospodarstveniki so od leta 2011, ko so oblast v predstavniškem domu prevzeli republikanci, počasi izgubljali upanje, da bo s te strani prišel kakšen stimulacijski ukrep. Indeks S&P 500 je v času proračunskih prepirov leta 2011 v štirih poletnih tednih nazadoval za 15 odstotkov, v letu 2013 pa je od 30. septembra do 16. oktobra porasel za 2,4 odstotka.
Vlagatelje je skrbelo le to, kar bo storila centralna banka, in vsaka dobra gospodarska novica jih je spravila v preplah, ker je napovedovala možnost zmanjšanja obsega stimulacije. Šele decembra so dobre gospodarske novice začeli razumeti kot takšne in so ugotovili, da se bo gospodarsko okrevanje najverjetneje nadaljevalo tudi brez pomoči centralne banke, ki je sicer obljubila, da bodo kratkoročne obrestne mere ostale nizke za daljše obdobje. December je bil potem mesec podiranja rekordov osrednjih indeksov.
V letu 2013 se je razmerje moči obrnilo odločno v prid delnic
Vlagatelji so v prvih treh četrtletjih iz obveznic pobrali 32 milijard dolarjev. Cene zlata, ki so od leta 2001 do leta 2012 krepko rasle in septembra 2011 dosegle rekord s 1900 dolarji za unčo, so se v minulem letu znižale za 28 odstotkov. Unča je sedaj vredna okrog 1200 dolarjev.
Delnice so bile bolj privlačne tudi zaradi dividend, ki jih je leta 2013 plačevalo 417 podjetij iz indeksa S&P 500. Delnice industrijskih podjetij so se v letu 2013 podražile za okrog 37 odstotkov, finančnih za 33 odstotkov, zdravstvenih za 39 odstotkov, informacijske tehnologije za 26 odstotkov in telekomunikacijskih za šest odstotkov.
Poleg centralne banke so na vlagatelje vplivala tudi ugodna poslovna poročila podjetij, pa čeprav so dobičke povečevala bolj zaradi varčevalnih ukrepov kot pa povečanja prodaje. Dobički podjetij v indeksu S&P 500 so se povečali že četrto leto zapored, in sicer povprečno za 5,37 dolarja na 109,3 dolarja na delnico.
Med boljšimi so bile delnice manjših podjetij in indeks Russell 2000 je v letu 2013 pridobil 37 odstotkov. Manjša podjetja so bolj odvisna od domačih gospodarskih razmer in rast indeksa kaže, da gre na bolje.
Prevzemov ni bilo veliko, vendar pa je bilo toliko več uvodnih prodaj delnic na borzah, in sicer največ od leta 2007. Cene delnic podjetij,ki so se leta 2013 prvič uvrstile na borzo, so se povišale za 35 odstotkov. Med najbolj odmevnimi sta bili prodaji delnic Twitterja in hotelske verige Hilton.
Indeks Dow Jones je septembra doživel odmevno preobrazbo
Indeks Dow Jones je septembra doživel odmevno preobrazbo, saj so seznam 30 največjih zapustila podjetja, kot so Alcoa, Bank of America in Hewlett-Packard. Namesto njih so prišli Nike, Goldman Sachs in Visa.
Čeprav nosi naziv "industrijski", pa je delež delnic industrijskih podjetij v indeksu Dow Jones vse manjši. Sedaj v njem prevladujejo finančna in trgovska podjetja, med njimi JP Morgan Chase in Wal-Mart. Sprememba razmerja moči jasno kaže na preobrazbo celotne ameriške ekonomije.
