ZDA so na današnji dan pred 100 leti dobile svojo centralno banko Federal Reserve (Fed), ki je bila odgovor na pretrese finančnega trga.
Fed je z leti dobival širše pristojnosti pri upravljanju s finančnim sistemom, nikoli pa se ni otresel kritikov in nekateri bi ga še danes radi ukinili.
Fed je bil ustanovljen kot odgovor na ponavljajoče pretrese finančnega trga
Vzrok za ustanovitev Feda je bila vrsta bančnih kriz na začetku minulega stoletja, ko je med ljudmi zavladala panika, da bodo njihove vloge propadle, in so zato poskušali iz bank umakniti denar. Ustanovljena je bila posebna komisija pod vodstvom republikanskega senatorja Nelsona Aldricha, ki je pregledala, kako takšna vprašanja rešujejo v večjih evropskih državah, in pripravila uvodoma skromen predlog za ustanovo, ki bi jo sestavljali le predstavniki bank in bi posojala denar bankam, ki bi zašle v likvidnostne težave.
Za demokrate je bil predlog nesprejemljiv in takratni ameriški predsednik Woodrow Wilson je menil, da gre za jasen poskus koncentracije kapitala v rokah velikih bank. Zato so na koncu ustanovili neke vrste hibridni sistem, sestavljen iz predstavnikov bank in države.
ZDA so sicer pred letom 1913 imele neke vrste centralne banke, začenši s tako imenovano Prvo banko ZDA od leta 1791 do leta 1811. Po petih letih premora je bila ustanovljena Druga banka ZDA, ki je delovala do leta 1836, nakar je vladalo obdobje ponavljajočih se bančnih kriz, dokler ni Wilson leta 1913 potrdil ustanovitev Feda.
Bernanke proti pasivni politiki banke, ki je zavrla rast ZDA v 30. letih 20. stoletja
Prvotni mandat Feda je bil zagotavljanje zadostne količine denarja v obtoku, kar pomeni, da so si lahko banke brez zadostne likvidnosti denar izposodile pri Fedu po diskontni obrestni meri, kot jamstvo pa so pri Fedu založile svoja posojila podjetjem, kmetom in drugim posameznikom. O kakšnem vodenju denarne politike še ni bilo govora. Fed je šele v 20. letih prejšnjega stoletja začel kupovati in prodajati obveznice na odprtem trgu, s čimer je vplival na zmanjšanje velikih skokov in padcev na trgu kapitala.
Fed je bil v času velike gospodarske depresije v 30. letih bolj ali manj pasiven opazovalec dogajanja. Pred krizo je dvignil obresti, da zavre špekulacije, ampak je zavrl tudi gospodarsko rast, v času depresije pa je puščal banke propadati, da se sistem očisti. Banke so padale kot domine in sedanji predsednik Feda Ben Bernanke je bil leta 2008 odločen, da ne ponovi enake napake, zato so ZDA tudi s proračunskim denarjem rešile finančne ustanove v težavah, predvsem tiste, katerih propad bi ogrozil sistem.
Po izvolitvi Franklina D. Roosevelta v Belo hišo leta 1932 se je začelo obdobje velikih reform finančnega sistema. Zakonsko so ločili investicijske in poslovne banke, začeli z zavarovanjem denarnih vlog, ustanovljen pa je bil tudi Odbor za odprti trg Feda (FOMC), ki še danes oblikuje denarno politiko. Kljub cikličnim krizam večjih sistemskih težav potem ni bilo vse do konca 60. let prejšnjega stoletja oziroma do 70. let, ko je začela naraščati inflacija.
Kongres je leta 1977 Fedu podelil znameniti dvojni mandat, da poleg stabilne gospodarske rasti z ohranjanjem bolj ali manj polne zaposlenosti pazi tudi na inflacijo. Dve leti pozneje je Fed prevzel demokrat Paul Volcker, ki se je uspešno spopadel z inflacijo. Njegovo delo je nadaljeval Alan Greenspan. Do periodičnih kriz je sicer prihajalo, vendar pa ni bila nobena tako huda ali dolga kot kriza leta 2008, ki je zamajala ves svet.
Bernanke je moral uporabljati nove nekonvencionalne prijeme
Bernanke je moral v času krize poleg ustaljenih orodij za gospodarski zagon uporabljati nove nekonvencionalne prijeme. Kongres je bil zaradi sporov med republikanci in demokrati blokiran, s krizo pa se je spopadel le Fed, ki je na primer med drugim natisnil 3000 milijard dolarjev dodatnega denarja. Reforme po krizi pa so Fedu dale nadzor ne le nad bankami, ampak tudi nad finančnimi in drugimi ustanovami, ki so kritičnega pomena za zdravje sistema.
Do zadnje velike krize je FOMC finančno stabilnost iskal s prilagajanjem obrestnih mer, vendar pa to več ni zadostovalo in je zato začel uporabljati tudi druga orodja, kot npr. odkupovanje vrednostnih papirjev na podlagi hipotek in državnih obveznic. S tem je znižal dolgoročne obrestne mere in vplival tudi na svetovne finančne trge. Denar se je začel seliti v države z višjimi obrestnimi merami, kjer se zdaj, ko se program počasi začenja krčiti, krepi zaskrbljenost, da se bo vračal nazaj v ZDA.
Kritike Feda so obstajale skozi vso njegovo zgodovino, zaradi velikega povečanja njegove vloge in ukrepov v času krize pa je kritikov delovanja centralne banke doma in po svetu nemalo tudi danes. Nekateri med njimi tako tudi po 100 letih zagovarjajo njegovo ukinitev.
Zakonsko določeni cilji in sistem dela
Sistem Feda ima danes zakonsko določene cilje, ki so maksimalna zaposlenost, stabilne cene in zmerne obresti. Vodi denarno politiko, nadzira in regulira finančne ustanove, ohranja stabilnost finančnega sistema, nudi finančne storitve bankam, domači in tujim vladam ter finančnim ustanovam, opravlja pa tudi gospodarske raziskave. S svojim delovanjem je npr. leta 2010 ustvaril 82 milijard dolarjev dobička, od česar je šlo skoraj 80 milijard nazaj v proračun ZDA.
Sistem vodi odbor guvernerjev s sedmimi člani, ki jih imenuje predsednik ZDA, potrdi pa senat. Predsednik posebej imenuje tudi predsednika ter podpredsednika odbora guvernerjev Feda. Predsednik odbora mora redno oddajati poročila v kongresu, njegovo delo pa nadzira Urad za vladno odgovornost, ki bdi tudi nad drugimi državnimi ustanovami.
Naloga centralne banke je regulacija bank preko 12 regionalnih bank Feda, ki imajo sedeže po večjih mestih (New York, Boston, Philadelphia, Cleveland, Richmond, Atlanta, Chicago, St. Louis, Minneapolis, Kansas City, Dallas, San Francisco). V odborih regionalnih Fedov sedi devet članov, ki jih imenujejo banke in odbor guvernerjev Feda v Washingtonu. Regionalni odbor si izvoli predsednika, ki potem postane član FOMC.
Tega tako tvori sedem članov odbora guvernerjev Feda in 12 predsednikov regionalnih bank Feda, od katerim jih ima v določenem času volilno pravico le pet. Predsednik Fedove banke New Yorka ima stalno volilno pravico, ostali štirje položaji pa rotirajo za leto dni. Fed je odgovoren tudi za tiskanje dolarske valute, čeprav to dejansko dela finančno ministrstvo ZDA po nalogu Feda in mu bankovce prodaja po ceni izdelave, kovance pa po nominalni vrednosti. FOMC se srečuje ponavadi osemkrat na leto v Washingtonu.
Posebno vlogo v sistemu ima newyorški Fed
Posebno vlogo v sistemu ima newyorški Fed z 2700 zaposlenimi, ki v sodelovanju s finančnim ministrstvom in odborom guvernerjev Feda opravlja tehnična finančna opravila. Prodaja in kupuje dolarje ter s tem posega na valutni trg, opravlja finančne posle tudi za tuje centralne banke in mednarodne finančne ustanove, v svojih trezorjih pa hrani zlate rezerve tujih držav in tujih centralnih bank.
