Trgi v razvoju so se v minulih tednih spopadali z visoko volatilnostjo na denarnih in posledično tudi na delniških trgih. Eni so opazili podobnosti s krizo 90-ih let. Drugi pravijo, da bi morali vlagatelji zadnje padce izkoristiti za poceni nakupe.
| 5 najdonosnejših skladov v zadnjih 10 letih | v % |
| PI Funds - Emerging Markets Bond | 195,82 |
| RCM Eurasien Aktien | 146,14 |
| EEF Equity Latin America LTE - R | 131,10 |
| EEF Equity China LTE - R | 108,88 |
| PI Austria Stock | 108,68 |
Tabela: 4 od 5 najdonosnejših skladov v zadnjih 10 letih sredstva vlagateljev investirajo na trgih razvijajočih se držav. Vir: Vzajemci.com - 05.2.2014
Umik izrednih ukrepov Fed vplival na valutne trge držav v razvoju
Ena pomembnejših novic, ki je pretresla trge razvijajočih se držav, je umik stimulacij oz. odkupovanja obveznic finančnega ministrstva in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek s strani Federal Reserve (Fed). Že decembra lani je Fed zmanjšal nakupe na 75 milijard dolarjev na mesec, v sredo pa na 65 milijard dolarjev na mesec. Do konca leta naj bi dokončno prenehali z nakupi. Ko je Fed še stimuliral gospodarstvo, so bile obrestne mere v ZDA na rekordno nizkih ravneh in so vlagatelji svoja sredstva investirali na trge v razvoju, saj so nudili višje donose. Zdaj, ko so obrestne mere v ZDA višje (zahtevana donosnost 10-letnih obveznic se je zvišala iz 1,8% na 2,8%), so mnogi vlagatelji začeli vračati sredstva v ZDA, saj ameriške državne obveznice tradicionalno veljajo za varno naložbo. Tako vlagatelji prodajajo valute razvijajočih se držav in kupujejo dolarje.
Centralne banke za zdaj zajezile krizo
To je še posebej do izraza prišlo v Argentini in v Turčiji, ki je bila že tako prizadeta zaradi politične krize. Turška lira je nizala rekordno nizke vrednosti že vse od sredine decembra, ko je turška policija sprožila preiskave o korupciji, v katero naj bi bilo vpletenih več tesnih sodelavcev premiera Recepa Tayyipa Erdogana. Turška vlada sicer devalvacijo valute in gospodarsko krizo ocenjuje kot "začasno". Turška centralna banka je v noči iz torka na sredo že ukrepala. Nepričakovano je dvignila obrestno mero za mejno posojanje z 7,75 na 12 odstotkov, enotedensko repo obrestno mero z 4,5 na 10 odstotkov, obrestno mero za posojanje čez noč pa z 3,5 na osem odstotkov. Poteza turške centralne banke je vsaj začasno že obrodila sadove, saj se je pritisk na valute držav v razvoju takoj po omenjeni odločitvi sprostil in večina valut s turško liro na čelu je močno pridobila na vrednosti. Ukrepali so tudi centralni bankirji v Indiji. Indijska centralna banka je v torek nepričakovano dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na osem odstotkov. Ukrepala je med drugim tudi argentinska centralna banka. Argentinski peso je tako, kot turška lira od začetka devalvacije izgubila okoli 30 odstotkov vrednosti.
Kljub temu pa se je vrednost turške lire od začetka padanja znižala že za okoli 30 odstotkov. Posledica tega bo višja vrednost proizvodov, ki jih uvozijo, torej višja inflacija. Druga stvar, ki se bo spremenila je to, da dolg, ki so ga izdali v evrih ali dolarjih, je zdaj za okoli 30 odstotkov višji. Na srečo ta dolg predstavlja le majhen del vsega dolga držav v razvoju.
Situacija ni primerljiva s krizo 90-ih let
Torej, če se vrnemo k primerjavi s krizo 90-ih let. Trenutna situacija je drugačna, kot je bila takrat. Kot smo že omenilli, takrat so imele države v razvoju velik del dolga v ameriških dolarjih, danes pa ta predstavlja le majhen del celotnega dolga. Poleg tega so valute teh držav prostoplavajoče in ne več fiksne, kot je to bilo včasih. Tako imajo centralne banke več prostora za ukrepanje. Slaba stran ukrepov centralnih bank, ki smo jim bili priča, je upočasnitev gospodarske aktivnosti. Samo ukrepanje pa je verjetno zajezilo krizo, s katero so se spopadali. Seveda pa nič še ni gotovo, saj lahko trgi vedno znova presenetijo.
Visoko tveganje spremlja visok potencial
Tveganje, ki ga sprejmejo vlagatelji pri investiranju na trge v razvoju, je znano. In ne glede na to, katero državo podprete, ostane tveganje na visoki ravni. Poleg političnega tveganja, ki je na teh trgih višje, je prisotno še valutno tveganje, saj so trgi v razvoju podvrženi visoki volatilnosti nacionalnih valut. Kljub temu pa analitiki na daljši rok na teh trgih pričakujejo najvišjo rast. Vlagateljem priporočajo investiranje na te trge za obdobje, ki je daljše od sedmih ali celo desetih let, saj se na tak način najlažje izognejo kratkoročnim tveganjem, ki se pojavaljajo.
Glede trgov v razvoju sta optimistična tudi Roubini ter Mark Mobius. Oba izpostavljata predvsem države, ki spadajo med mejne trge. Te so: Južna Koreja, Filipini, Malezija, Poljska, Čile, Kolumbija, Peru, Mehika, Kenija, Ruanda in nekatere države Bližnjega Vzhoda. Te države naj bi imele manj makroekonomskih, političnih in finančnih težav ter ponujale boljše razmerje med pričakovanim donosom za sprejeto tveganje.
Zadnje padce bi lahko vlagatelji izkoristili za cenejše nakupe točk skladov, ki sredstva vlagateljev investirajo na trge v razvoju. Kot pravi Warren Buffett:
Dolgoročno služimo s padci na delniških trgih tako, kot potrošnik pridobi ob padcu cen hrane. Torej, ko gre trg dol - kar se občasno dogaja - ne zganjajte panike. To je dobra novica.
Preberite tudi:
Najbolje so leto začeli zlati skladi in Balkan
MINT trgi: Naslednji BRIC ali muha enodnevnica?
DZUBOX: Numerica Emerging Frontiers
Bližamo se koncu negativnega trenda na trgih v razvoju
Bi investirali v nepremičnino z več kot 20-odstotnim letnim donosom? Kaj pa sklad?
Družba Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 14 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08
