Stroški bančnih storitev iz leta v leto rastejo. Za banko so provizije zelo donosen vir prihodkov, zato vedno raje dodajajo nove, ki so sicer majhne in za večino potrošnikov nepomembne, vendar lahko na daljši rok predstavljajo velik strošek.
Zamenjava banke je preprosta, prihranki pa veliki
Potrošniki se le redko odločijo za zamenjavo banke, čeprav se stroški in pogoji med bankami lahko precej razlikujejo. Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije kaže, da ljudje za zamenjavo banke lahko prihranijo tudi več kot 100 evrov letno samo pri stroških vodenja računa in plačilnem prometu. Pri kreditih pa so te razlike še večje.
Stranke, se za zamenjavo banke odločijo v večini v primeru ko gre za nakup nepremičnine, ker pri konkurenčni banki dobijo bolj ugoden kredit. Banke svojim komitetom seveda ponujajo nižje obrestne mere, vendar je spet od banke do banke odvisno, kakšni so dodatni pogoji za pridobitev nižje obrestne mere. Nujno je vedeti še, da se krediti s spremenljivo obrestno mero lahko v prihodnjih letih podražijo. Ker je pri bolj dolgoročnih kreditih občutno večja nevarnost povečanja kreditnega obroka, potrošnikom svetujejo, naj se tega tveganja najema kredita s spremenljivo obrestno mero zavedajo in ga primerno ocenijo.
Obrestne mere za varčevanja so bile pred leti precej višje kot so danes. Poleg tega so razlike tudi med posameznimi bankami, vendar moram poudariti, da so se obrestne mere za varčevanja močno znižale, z njimi pa tudi prej omenjena razlika. Leta 2008 so obrestne mere za vezane vloge znašale okoli 5% za 12-mesečne depozite. V tem času alternativne naložbe niso bile zanimive, saj se je stanje v gospodarstvu začelo slabšati. Obvezniški skladi, kateri imajo pričakovano nominalno donosnost okoli 5% pa v tem času niso bili zanimivi, saj so bili depoziti garantirani, naložbe pa ne.
Obvezniški vzajemci: alternativa varčevanju v banki
Leta 2010 so se obrestne mere za vezane vloge gibale okoli 3,5% za 12 mesečne depozite, lani samo še okoli 2,5%, letos pa imamo lahko srečo če dobimo 0,5%. Z znižanjem obrestnih mer želi ECB pomagati članicam evroobmočja, ki jih je kriza močno prizadela. Tako se sedaj podjetja zadolžujejo po nižjih obrestnih merah in lahko več sredstev investirajo v svoj razvoj. Prav tako je potrebno rešiti tudi finančne ustanove, ki so po mnenju prebivalcev Slovenije - luknja brez dna.
Komitenti bank zato vedno bolj razmišljajo o alternativah depozitom, ki na letnem nivoju prinesejo višjo donosnost in so zato pripravljeni tudi malo tvegati. Vezane vloge na bankah počasi postajajo primarne za res zelo konzervativne vlagatelje.
Kapitalski trgi vlagateljem nudijo pestro izbiro naložbenih možnosti, kamor lahko vložijo svoje prihranke. Vendar se kljub temu slovenski vlagatelji še vedno uvrščamo med bolj konzervativne, saj so po podatkih Banke Slovenije naši prihranki v večini investirani v bančne vloge za razliko od večine zahodnih držav, kjer je naložbena kultura bolj razvita.
Obvezniški vzajemni skladi nudijo dobro alternativo bančnim produktom, saj večino svojega premoženja investirajo v obveznice, manj tvegane dolžniške vrednostne papirje. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb in tako v obdobju varčevanja ustvariti donose z nizkim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice je sklad investiral, kdaj zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost, saj so sredstva najkasneje v petih delovnih dneh po zahtevku za izplačilo na vlagateljevem transakcijskem računu.
Osnovne razlike med obvezniškimi vzajemnimi skladi in bančnim varčevanjem se kažejo predvsem v naložbenem tveganju in pričakovani donosnosti. Vlagatelji v obvezniške vzajemne sklade so lahko ob nekoliko višjem tveganju pri dolgoročnem varčevanju nagrajeni v povprečju z višjimi donosi, medtem ko so vlagatelji, ki zaupajo sredstva banki dolgoročno, pri obrestih bolj omejeni.
Potrošniki se bodo morali vedno bolj zatekati k alternativam, katere jim bodo omogočale višje dobičke, kot jim to omogočajo banke.
