Arhar ne verjame, da bi lahko Slovenija jeseni bankrotirala "ker pri nas ni takšna situacija".
Bankrota države nikoli ne moremo primerjati s stečajem ali prisilno poravnavo podjetja, država bankrotira, ko na dogovorjen dan ne more poravnati svojih obveznosti, je za Večer pojasnil direktor Združenja bank Slovenije (ZBS) France Arhar. Sam ne verjame, da bi se to lahko Sloveniji zgodilo jeseni, "ker pri nas ni takšna situacija".
Arhar bi naredil vse, da ne bi zaprosili za pomoč
"Bankrot države praktično pomeni dolžniško zamudo in vprašanje je, kolikšna je," je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto dejal Arhar. Glede na roke zapadlosti obveznosti po njegovi oceni ni pričakovati, da bi se lahko Sloveniji jeseni zgodil bankrot, ker je večji del letošnjih obveznosti zapadel v začetku leta, ko so zapadle v izplačilo določene obveznice.
"Ob tem ne pozabimo, da je država pomemben deponent v bankah, čeprav ta denar izvira iz zadolžitve. Če vem, da imate vi v banki depozite, meni pa sporočite, da ne morete poravnati svojih obveznosti, bom kot upnik vedel, kaj mi je storiti," je izpostavil.
Arhar bi naredil vse, da ne bi prišlo do tega, ko bi morala država Bruselj zaprositi finančno pomoč. Prepričan je, da imamo možnost za prave korake, ker se moramo zavedati, da tovrstna odvisnost jemlje svobodo.
"Nekaj podobnega so stand-by aranžmaji Mednarodnega denarnega sklada, ki predpišejo določen nabor ukrepov in tempo," je pojasnil. Ko pride država v to situacijo, državljanom po njegovi oceni ni dobro, obenem se zapirajo vrata zasebnega kapitala.
Rezultate moramo spremeniti postopoma
Glede na stopnjo zadolžitve države je za Arharja večja kredibilnost in najboljši signal za trge, da "pokažemo, da smo sposobni spremeniti rezultate gospodarjenja postopoma, kakor smo jih tudi poslabšali, in da je to tista pot, ki vodi k realnim pričakovanjem, da bo naš deficit manjši, a da bomo kljub temu generirali gospodarsko rast, saj vemo, da imajo stroški svoje omejitve, pa naj gre za državo ali za podjetje".
Varčevanje v kombinaciji z rastjo in pozitivnim trendom je zanj najpomembnejše. A ta trenutek tega ni, ker je država z varčevanjem, torej z umikom s trga, z zmanjšanjem povpraševanja negativno vplivala na rast. "Zato moramo vedno iskati modus vivendi, kako z drugimi načini, ne samo s kreditom vplivati na investicije," je poudaril.
Slovenske banke so vredne zaupanja
Arhar je prepričan, da so slovenske banke vredne zaupanja. Glede sanacije bank pa je pojasnil, da je za kakršenkoli model sanacije pomembno, da "najdemo prave ljudi, ki znajo opravljati ta posel".
Tudi za ustanovitev slabe banke po njegovem mnenju še ni prepozno. "To je ena od opcij, ne glede na to, kako prenos slabih terjatev imenujemo: ali agencija za sanacijo bank ali sklad za finančno stabilnost (kot na Danskem ali v Grčiji)," je dejal.
Po njegovih pojasnilih gre za to, da bančne terjatve dobijo samostojno pravno obliko, pri čemer lahko država pomaga na dva načina: eden je izdaja obveznic, drugi je, da obveznico izda ta institucija, država pa zanjo garantira. "V prvem primeru se poveča javni dolg, v drugem pa gre za izvenbilančno postavko, ki ne vpliva na javni dolg," je dodal.
Prvi mož ZBS verjame v evro, toda, kot je poudaril, "v en sam evro, ne v evro več hitrosti". "Če evro ne vzdrži z najboljšimi, ki so skupaj s šibkejšimi, kako bo vzdržal, če bi imeli šibkejši svojega? Za močnejše to seveda ne velja," je izpostavil.
Skrajni čas za rešitev spora glede nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem
Arharja je pred kratkim vlada pooblastila, da skupaj s hrvaškim kolegom Zdravkom Rogićem do konca leta najde rešitev za spor glede nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem. Kot pravi, se sodelovanja z Rogićem že veseli, saj sta oba sodelovala pri pogajanjih o nasledstvu.
Podprl je, da bi državi rešitev našli še pred slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. "Dejstvo je, da imamo ratificiran mednarodni akt, od podpisa pogodbe je minilo že enajst let, od nastanka problema 21 let, rezultata pa ni. Če bomo tako nadaljevali, kdaj bomo prišli do njega," se je vprašal in poudaril, da je morala Hrvaška že med pogajanji za vstop EU zadostiti vrsti pogojev, med njimi tudi glede prostega pretoka kapitala.
"Skrajni čas je, da rešimo to vprašanje, ker so dejstva ves čas enaka, samo vrednostne sodbe o njih se spreminjajo," je še dodal.
