Kateri sektorji so na "črnem seznamu"?
Ponedeljek, 9. oktobra 2023, je bil na borzah odličen dan za orožarsko industrijo. Delnica Lockheed Martina, orožarskega giganta na področju oborožitve, posebej letalstva, informacijske varnosti in tehnologije, je skočila za 9 odstotkov. Naslednji družbi z vrha lestvice svetovnih »orožarjev«, RTX in Northrop Grumman, sta zabeležili nekaj manj kot 5 % in nekaj več kot 11 % rast. Razlog? Za vikend, dva dni prej, se je z napadom Hamasa začela nova runda prelivanja krvi v Izraelu in Gazi.
Trgi so se odzvali predvidljivo: ko zarožlja orožje, se tistim, ki to orožje proizvajajo in prodajajo, na obraz zariše nasmeh. Enako velja za investitorje, ki imajo pravi čas v lasti delnice takih podjetij. A ti nasmehi so veliko bolj prikriti, kot je navdušenje vlagateljev ob rasti in donosih drugih, družbeno bolj sprejemljivih ali prijaznejših naložb. Orožje ima pač tudi zlovešč prizvok.
Črni seznam naložb
Tisti, ki niso le proti vojnam, ampak tudi proti bogatenju na račun teh vojn, sicer zadovoljno ugotavljajo, da kljub vsemu nemiru po svetu orožarjem ne cvetijo samo rožice. Če pogledamo donos na delnico v zadnjih petih letih pri prej naštetih orožarskih (v uradni terminologiji se sicer najraje imenujejo »obrambna industrija«) družbah, je ta precej nižji na primer od indeksa S&P 500. Čeprav je povpraševanje po produktih veliko, imajo proizvajalci kar nekaj težav pri dobavnih verigah in v proizvodnji ter izzive pri delovni sili, zaradi česar njihovi profiti kljub velikanskim prihodkom (samo Lockheed Martin jih je imel lani za 67 milijard dolarjev) ne dosegajo pričakovanj.
Je pri naložbah kriterij tudi etično ravnanje? Da, vse pogosteje.
A tudi če bi orožje nosilo veliko, danes vanj ne bi investirali vsi. Vse več vlagateljev in družb za upravljanje namreč zagovarja in tudi aktivno uporablja načela družbeno odgovornega (včasih ga imenujejo tudi »trajnostno«) investiranja. Tu niso več edini kriterij donosi, ampak tudi socialna, okoljska in etična komponenta družb, v katere se investira. Naložbe v sektorje, ki veljajo za škodljive – ob orožju so tu še družbe, povezane z onesnaževanjem okolja, fosilnimi gorivi, tobačna in alkoholna industrija, igralništvo in podobno – so na črnem seznamu. Vlagatelji postanejo pri naložbah po načelih trajnosti pogosto tudi aktivnejši lastniki, torej v družbah, v katere vlagajo, tudi spodbujajo uvajanje in izvajanje družbeno odgovornega ravnanja.
Ni vse črno-belo. Kaj pa, ko je meja zabrisana?
Kljub prizadevanjem za boljši svet – kdo pa bi temu, vsaj javno, želel nasprotovati? – se pri denarju hočeš nočeš premakne marsikatero razumevanje tega, kaj je prav in kaj ne. Včasih pa so meje tudi zabrisane.
Kaj bi rekli o kopanju uranove rude? Levji delež izkopanega, nato pretvorjenega in obogatenega urana konča na dveh področjih. Prvo je proizvodnja jedrskega orožja, drugo pa pridobivanje električne energije v jedrskih elektrarnah. Za prvo je na dlani, da je na seznamu »nezaželenih«. Ampak kaj je z drugo? Okrog jedrske energije se krešejo mnenja vsepovsod po svetu. V Sloveniji se pogovarjamo o tem, ali naj se zgradi drugi blok nuklearke v Krškem. V Evropi nove reaktorje odpirajo ali načrtujejo Francozi, Britanci, Finci, Slovaki, Madžari, tudi Rusi in Ukrajinci, na drugi strani so odločno proti Nemci.
Posebej zanimiv pa je odnos do jedrske energije v Združenih državah Amerike. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se število jedrskih elektrarn manjša. Danes jih je aktivnih nekaj več kot 50, skupno pa deluje v njih nekaj manj kot 100 reaktorjev. A v zadnjem času ponovno narašča število Američanov, ki v nuklearkah vidijo zanesljiv in čist način pridobivanja energije z nižjim ogljičnim odtisom ne le od termo-, ampak tudi od vetrnih in solarnih elektrarn.
Lani so po sedmih letih v ZDA v zvezni državi Georgia odprli prvi nov nuklearni obrat, hkrati pa v Kaliforniji razpravljajo, ali bi zadnji nuklearki v tej zvezni državi podaljšali čas obratovanja še za 20 let (prej so načrtovali izklop v letih 2024 in 2025). Ne le, da zagotavlja jedrska elektrarna v Diablo Canyonu skoraj desetino energije, ki jo porabijo v Kaliforniji, vse več ljudi tudi meni, da ni v jedrski energiji nič slabega.
Podpora nuklearkam v ZDA: s 43 % na 57 %.
V raziskavi priznanega centra Pew je v letu 2023 podporo jedrski energiji izrazilo 57 % vprašanih Američanov. To je sicer precej manjša podpora kot pri solarni energiji (82 %) in vetrni (75 %), a hkrati več kot polovica in tudi veliko večji delež kot pred le nekaj leti. Še leta 2020 je namreč nuklearke podpirala manj kot polovica vprašanih, le 43 %.
Uran kot naložba?
Zaradi pravkar naštetega postaja polje jedrske energije (spet) privlačnejše tudi za vlagatelje. Zagovorniki naložbenega pristopa, ki ga imenujejo »vedenjsko vrednotenje« (behavioral valuation) menijo, da so tovrstne naložbe, ocenjevane po analizah temeljnih (dobiček, rast, povpraševanje, ponudba, stroški in konkurenca), tehničnih (gibanje cen in frekvenca trgovanja, kar kaže na trende, vzorce, odpornost vrednosti delnic ...) in subjektivnih dejavnikov (čustva in predsodki) pri teh zadnjih trenutno še podcenjene.
Povedano preprosteje.
Ker je imel uran, ki se uporablja za jedrske elektrarne, »slab sloves«, so bile naložbe v ta sektor manj pogoste, kot bi bile, če bi se zanje odločali trezneje oziroma brez morebitnih etičnih pomislekov.
Kot primer navajajo analitiki, ki zagovarjajo investicije v nuklearno področje, družbo Cameco. Ena največjih svetovnih korporacij za izkop, obdelavo in prodajo urana z lastnimi lokacijami v Kanadi in Kazahstanu (ti dve državi sta ob Avstraliji najbogatejši z uranovo rudo) doživlja v zadnjih letih borzno »renesanso«. Delnica Cameca (CCJ) se je lani približala rekordnim vrednostim iz leta 2007. Temu obdobju je z zatonom in naraščajočim odporom proti nuklearkam kljub nekaj krajšim vzponom sledil več kot desetletje dolg padajoči trend, nato pa se je Cameco začel dvigovati.
V zadnjih petih letih se je vrednost delnice povzpela za 263 %. Za primerjavo: v zvezde kovana in opevana Applova delnica je v istem obdobju pridobila 335 % (index S&P 500 pa je močnejši »le« za 79 %). V zadnjem letu Cameco donosnost Appla krepko prekaša (grafična ilustracija na dnu članka). Garancije, da se bo rast nadaljevala, seveda ni. Nasprotno, pričakovanja za 2024 so zaradi ocenjenega nekoliko nižjega povpraševanja po uranu precej konservativna in Cameco je na Wall Streetu po objavi zadnjih četrtletnih rezultatov in napovedi donosnosti za naprej v zadnjih dneh utrpel več kot 10-odstotno korekcijo navzdol. A kljub temu se zdi naložba v ta segment precej, precej obetavnejša kot še pred nekaj leti. Kot kaže, pa bo veliko odvisno tudi od sentimenta.
Vprašanje torej ni le, ali bo družba dobro poslovala, ampak tudi, kakšno javno podobo bo imela jedrska energija v prihodnje: se bo zasidrala na črni seznam ali pa jo bomo »pomilostili« in jo znova dojemali kot pozitiven vir energije?
