Ključno vlogo pri vprašanju, ali bo inflacija prehodna ali ne, bo imela rast plač.
Če bi moral izbrati temo, ki letos dominira v pogovorih o dogajanju na finančnih trgih, je to nedvomno inflacija. Še posebno vprašanje, ali smo res priča le prehodnemu fenomenu in bomo kmalu spet v okolju nizkih rasti gospodarstev in cen ali pa gre za strukturno spremembo pod vplivom kombinacije monetarne in fiskalne politike, videne le za časa vojn.
Stališče centralnih bank je jasno. Višja rast cen je prehodna, posledica začasno večjega povpraševanja ob sproščanju ukrepov in težav v dobavnih verigah, ki pa bodo sčasoma odpravljena. Finančni trgi so to tezo popolnoma sprejeli. Kako drugače bi si lahko razlagali njihovo reakcijo v preteklem tednu, ko smo dobili zadnje podatke o gibanju cen v ZDA. Na letni ravni je inflacija v mesecu maju (indeks CPI) dosegla pet odstotkov. To se je zgodilo drugič v zadnjih 30 letih (višja je bila le leta 2008, ko so cene nafte dosegle skoraj 150 USD na sodček). Brez upoštevanja cen hrane in energentov pa je znašala 3,8 odstotka. Gre za najvišjo rast v zadnjih 29 letih.
Ob teh podatkih bi pričakovali, da bodo vlagatelji zahtevali višjo donosnost za 10-letne ameriške državne obveznice. Pa vendar je ta ob objavi inflacijskih številk upadla na najnižjo raven v zadnjih treh mesecih, pod 1,5 odstotka. Ob upoštevanju inflacije to pomeni negativnih 3,5 odstotka zahtevanega donosa. Na drugi strani pa so delniški trgi dosegli nove rekordne nivoje. Kakšnega pretiranega strahu, da bo inflacija vztrajala na teh višjih nivojih, ni videti. Delno lahko to mirnost pripišemo temu, da so najbolj poskočile cene kategorij, kot so rabljeni avtomobili, letalske vozovnice in oblačila. Ti segmenti so bili najbolj pod udarom v času pandemije in kratkoročno ponudba ne dohaja povečanega povpraševanja. Med letom naj bi se ta rast cen umirila. Ključno vlogo pri vprašanju, ali bo inflacija prehodna ali ne, bo igrala rast plač. Kljub še vedno povečanim stopnjam brezposelnosti v ZDA vidimo znake, da imajo podjetja težave pri pridobivanju kadra. Tudi tu trg ocenjuje, da se bodo pritiski med letom umirili, saj se septembra, v določenih zveznih državah pa že prej, iztečejo začasno povišana nadomestila za brezposelnost.
Pri tej napovedi bi bil bolj previden. Globalizacija in demografski trendi so v zadnjih desetletjih močno povečali ponudbo nizkocenovne delovne sile, predvsem z vključitvijo Kitajske v mednarodno trgovino. Ta demografska dividenda se je izpela. Kitajska se bo, podobno, kot razvite države, zaradi nizke rodnosti kmalu soočila s padanjem števila prebivalstva. To hkrati s podaljševanjem življenjske dobe močno spreminja strukturo prebivalstva. Povečuje se delež vzdrževanih v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom, in to ne samo v relativnem smislu. V ZDA so v lanskem letu prvič zabeležili upad števila delovno aktivnih. Svet se bo kaj kmalu soočil s pomanjkanjem delovne sile, kar bi lahko pomenilo višjo rast plač in posledično večjo inflacijo.
Finančni trgi na tak scenarij niso pripravljeni. Verjetno ohranjajo upanje, da bo vpliv avtomatizacije in tehnološkega napredka prevladal in bodo v tej enačbi znova potegnili kratko delavci.
