V tem tisočletju smo na kapitalskih trgih videli tako rekoč vse. Nekateri dogodki so slovenske vlagatelje le oplazili, drugi so jih prizadeli celo bolj, kot tiste v npr. Zahodni Evropi ali ZDA. Z nekaterimi se ukvarjamo še danes.
Na hitro. Začelo se je s pokom tehnološkega balona leta 2000. Ta se je slovenskega trga le rahlo dotaknil, v svetovnem merilu pa je pomenil ogromen finančni pretres. Njegove posledice so spremenile (vsaj špekulativno lahko tako rečemo) tok razvoja. Prvi tehnološki velikani so pozabljeni, na pogorišču pa so vzniknila imena, kot je npr. danes vseprisotni in (skoraj) vsemogočni Google oz. Alphabet Inc. V tem obdobju je slovenski trg užival v izjemni rasti cen delnic. Zdelo se je, da živimo v drugem svetu, dokler nas, skupaj z ostalim svetom, ni zajel cunami, ki je nastal v ameriškem nepremičninskem in posledično bančnem sektorju in je na kapitalske trge z vso silo udaril v začetku leta 2008.
Do spomladi 2009 so se vrednosti svetovnih delniških trgov več kot prepolovile. Slovenske delnice so jo odnesle še slabše. Danes govorimo o Veliki svetovni finančni krizi ali, povzeto iz angleščine, Veliki recesiji. Videli smo okrevanje trgov, v prvi vrsti s pomočjo gigantskih in z ničemer v zgodovini primerljivih likvidnostnih injekcij centralnih bank. Obrestne mere so bile nične, zadolževanje pa skoraj brezplačno. Okrevanje so vmes, bolj ali manj ''neuspešno'', prekinjali dogodki, kot je bila evropska dolžniška kriza, kitajsko sesutje trga in devalvacija valute, videli smo brexit, skorajšnje sesutje japonske ekonomije po potresu, cunamiju in Fukušimi, že napol pozabljeni in omejeno uspešni Obamacare …
Leta 2020 se je svet spopadel z ekonomskimi posledicami pandemije Covid19, leta 2021 so pričele rasti cene surovin in energentov, ki jih je še pospešil ruski napad na Ukrajino. To pa je bil le prvi del ''računa'' za ustvarjeno obdobje visoke likvidnosti in poceni zadolževanja: visoka inflacija. V naštetih situacijah so se različni naložbeni sektorji odzvali različno, nekateri tudi nepričakovano.
Vem, v tej točki je na mestu komentar o ''generalih po bitki''. Resnica je, da nihče ne ve zagotovo, kaj se bo na kapitalskih trgih dogajalo v prihodnje.
- Nekatere stvari je možno predvideti (ne sicer z gotovostjo, ampak le z večjo ali manjšo verjetnostjo),
- drugih sploh ne (je kdo spomladi pred 5 leti razmišljal o možnosti globalne pandemije ali vojne v Evropi?).
- Poleg tega nas tudi zgodovina lahko kaj nauči, ni pa nujno.
Če se osredotočimo na prvo in zadnjo kategorijo:
Kako lahko dogodki, ki se zdijo verjetni, vplivajo na gibanje trgov v prihodnosti?
Kaj lahko glede na preteklost pričakujemo od posameznih segmentov?
Najprej naj poudarim, da napisano v nadaljevanju ne pomeni predloga ali poziva k vlaganju. Razlog tiči (vsaj) v tem, kar sem napisal zgoraj.Vemo, da želita dve najpomembnejši centralni banki (FED in ECB) zviševati obrestne mere, dokler se inflacija ne umiri, saj so njuni predstavniki to nedvoumno povedali. Jasno je tudi, da strmo višanje obrestnih mer pomeni težavo za gospodarstvo in finančne trge in da bi lahko premočno zategovanje pasu povzročilo padce vrednosti delniških trgov.
Prve težave so že tukaj: manjšanje kupne moči za slehernika in likvidnostne težave za ''velike'' (v prvi vrsti banke). Si centralne banke lahko privoščijo ponovno zrušenje v sistemu poslovnih bank, ali bodo raje stopile na zavoro in omilile svojo napovedano politiko? Dosedanje višanje obrestnih mer je, skupaj s padci na delniških trgih, v ospredje spet prineslo obveznice. Obrestne mere so privlačnejše, hkrati pa to ne pomeni nič dobrega za cene ''starih'' obveznic, ki jih imajo v tem trenutku v svojih portfeljih upravljalci obvezniških skladov. Banke še zelo rezervirano reagirajo na dvige obrestnih mer. Žal ni verjetno, da bi lahko v bližnji prihodnosti potrošniki lahko realno računali na to, da bi z bančnim depozitom pokrili inflacijo.
Verjetno bi vsaka omilitev napovedane politike pomenila dobro novico za delnice razvitih trgov, še posebej za tehnološki sektor, ki je bil med tistimi, ki so bili v 2022 najbolj na udaru.
Sicer pa: ali je možno, da bi se hiter tehnološki razvoj, ne glede na monetarno politiko, dolgoročno kar ustavil ali bistveno upočasnil? Cene v surovinskem in energetskem sektorju, ki so v minulem obdobju doživele največjo rast med vsem, se v zadnjih mesecih umirjajo. Dosežen maksimum ali zatišje pred viharjem? Se bo kitajsko gospodarstvo končno otreslo primeža proti-covidnih ukrepov in že dlje grozečega krča na nepremičninskem trgu? Analitiki napovedujejo Kitajski višjo rast kot lani, a se je vlagatelji hkrati bojijo kot hudič križa. Po drugi strani, podobno kot sem zapisal za tehnološki sektor, je možno, da se kitajska ekspanzija zadnjih let, ali kar desetletij, čez noč konča? Je smiselno pogledovati proti segmentom, ki so dogajanju morda manj izpostavljeni? Farmacija kot primer tradicionalno defenzivnega sektorja je tudi v 2022 svojo vlogo odigrala solidno.
Naštel sem le nekaj najosnovnejših vprašanj, ki si jih vlagatelji upravičeno lahko zastavijo v tem trenutku. Pri tem sploh nisem upošteval vpliva dogodkov, ki niso neposredno ekonomske narave, a imajo močan vpliv. Vojna v Ukrajini je le najočitnejši izmed teh.
