Kot je že v navadi, konec starega in začetek novega leta prinašata obilo komentarjev o preteklem in mnenj o prihodnjem dogajanju na finančnih trgih. Poskusil jih bom, s pridržkom proste interpretacije, čim bolj strnjeno povzeti.
Najpogosteje slišane besedne zveze minulega leta (in hkrati tudi, med seboj povezani dejavniki, ki so vplivali na slabe rezultate na kapitalskih trgih):
- inflacija
- recesija
- dragi energenti
- dvigovanje obrestnih mer
Rezultat: rdeče številke za vlagatelje. O vplivih posameznih dejavnikov je bilo že veliko napisanega, zato se bom osredotočil na rezultate.
Če se lotim posameznih segmentov, ki so bili in so še najbolj zanimivi za vlagatelje v vzajemne sklade:
ZDA Vs EU:
Glede na dogodke minulega leta je kar nekoliko presenetljivo, da se evropske delnice niso izkazale slabše od ameriških. Če upoštevamo, da je evropskega vlagatelja na ameriškem trgu še dodatno obvaroval višji tečaj USD, bi lahko rekli celo, da so se evropske delnice odrezale bolje (ali vsaj manj slabo: -15% za ZDA in -13% za Evropo).
Azija, na čelu s Kitajsko:
Še posebej depresivno je bilo leto 2022 za kitajske delnice. Kot najbolj očiten razlog se ponuja vztrajanje Kitajske pri t.i. ''Zero Covid'' politiki in s tem zaprtje precejšnjega dela gospodarske dejavnosti. Zelo verjetno pa gre tudi za panično prodajo na delniških trgih, ki je padec cen delnic še dodatno katalizirala. Že skoraj tradicionalno pa je v cene vštet strah pred nepremičninsko krizo in vpletanjem politike v delovanje podjetij, zlasti tehnoloških.
Sektor tehnologije:
Tehnološki sektor je bil v lanskem letu najbolj pod pritiskom. Strma rast minulih let (pospešena tudi s Covidno krizo, sploh za npr. Amazon, Google,…) in posledične visoke cene delnic niso pomenili dobrega izhodišča. Vračanje na delo, padanje dobičkov iz oglaševanja, težave s pomanjkanjem nekaterih ključnih surovin so nekateri dejavniki, ki so ob visokih pričakovanjih neizogibno privedli do popravka cen delni. Če k temu dodamo še neuspešne implementacije novih tehnologij ter nekatere ''zanimive'' poslovne odločitve (Elon Musk…), je rezultat pričakovan.
Sektor zdravstva in farmacije:
Če kdaj, potem se je v minulem letu ta, tradicionalno defenziven segment, zares izkazal za takšnega. Anticiklična narava sektorja je res prišla do izraza, saj bistvenih pretresov (v primerjavi z drugimi sektorji) ni bilo, vlagatelji pa se leto zaključili v nekaj (3-6) odstotnem plusu.
Surovine/energetika:
Zmagovalni sektor leta 2022. Če je bil skok cen neposredno po izbruhu vojne v Ukrajini normalen in pričakovan, pa je nadaljnjo rast, bolj kot dejansko pomanjkanje, gnal strah pred pomanjkanjem in s tem neizogibne špekulacije na trgu. Zato smo bili med letom priča nekaj resnim popravkom cen, a trend je zdržal do konca in skladi tega sektorja so konec leta pričakali med 20 in 30% višje, kot so ga začeli.
Obveznice:
Nenavadno bi bilo v luči dvigovanja obrestnih mer pričakovati pozitivne donose obvezniških skladov (višanje obrestne mere pomeni slabo novico za cene obveznic), a je bila globina padca cen (in s tem vrednosti obvezniških skladov) kljub temu presenetljiva. Dvigovanje obrestnih mer sicer pomeni, da bodo nove obveznice za vlagatelje zanimivejše, a je to za vlagatelje v te sklade slaba tolažba, saj bodo rezultati verjetno vidni šele čez čas.
Kaj pa v 2023?
Naštejemo lahko ključne poudarke, od katerih bodo odvisna gibanja trgov v novem letu. Pa tudi nekatere podatke, s katerimi si morda lahko zgodovinsko pomagamo.
Mislim, da lahko brez slabe vesti povemo, da bodo v prvi vrsti vse oči uprte v dejanja centralnih bank (v prvi vrsti ameriškega FED-a, pa tudi ECB, čeprav slednja navadno zvesto sledi prvi). Centralne banke kot glavni dejavnik, na podlagi katerega bodo oblikovale monetarno politiko, izpostavljajo stopnjo inflacije. Ta se v zadnjem času, vsaj statistično gledano, umirja. Skrajno poenostavljeno: če bo inflacija padala, centralne banke verjetno ne bodo (pretirano) višale obrestnih mer, kar je dober znak za delniške trge na splošno. Velja tudi obratno. Seveda pa so to le predvidevanja. Kako bodo centralne banke dejansko ravnale, ni mogoče z gotovostjo predvideti. Poleg tega je stopnja inflacije, ki jo je FED že pred časom označil kot ciljne (2%), tudi ob umirjanju še precej daleč.
Ker so bile cene energentov in surovin pomemben dejavnik visoke inflacije, si njeno umirjanje težko predstavljamo brez umirjanja cen na trgu energentov ter surovin.
Kitajska po 3 letih (vsaj delno) odpira tako meje, kot gospodarstvo. Poleg tega uradna politika napoveduje ukrepe za ublažitev situacije v nepremičninskem sektorju. Sicer ekonomski kazalniki še niso na ravneh, ki bi lahko govorili o izrazitem optimizmu, a dolgoročne napovedi se izboljšujejo. Špekulativno, a z visokim potencialom!
Tehnološki sektor je verjetno ena večjih ugank. Težko je namreč oceniti, če so tehnološka podjetja že iz najhujšega (so zadnja velika odpuščanja že rešitev?) in ali so trenutna vrednotenja že realna. Poleg tega je sektor izrazito občutljiv na višino cen surovin in zategovanje monetarne politike. Po drugi strani je razvoj v segmentu zelo hiter, storitve (in s tem možnost ustvarjanja dobičkov) pa prilagodljive. Nasprotno pa se sektor zdravstva in farmacije zdi stabilen in ne predrag.
Obvezniški trg ima za seboj najslabše leto v več kot pol stoletja. Malo verjetno je, da bi bilo lahko še eno leto tako slabo. Še nekaj časa pa ni pričakovati rezultatov, ki bi bili za vlagatelje privlačni. Podobno velja za obrestne mere na bankah: preden bomo lahko govorili o upoštevanja vrednem dvigu, bomo morali preživeti še kakšno Novo leto.
V leto 2023 gledamo z optimizmom
Nekaj zgodovinskih podatkov:
- povprečno je padajoči trend ameriškega indeksa S&P500 trajal 14 mesecev
- v ZDA se je le 4x v zgodovini zgodilo, da sta bili dve zaporedni leti na delniškem trgu negativni (nazadnje ob poku dot.com balona v letih 2000 in 2001 – se pravi niti ne v zadnji krizi 2008/09)
- verjetnost recesije trgi navadno upoštevajo 6-12 mesecev, preden se ta dejansko zgodi v realnem svetu
Če navedeno združimo, bi lahko govorili o zmernem optimizmu za 2023. Vlagatelji nikakor ne smemo pozabiti na stara pravila investiranja, kot so razpršenost naložb, uravnoteženje portfelja in periodično vlaganje in/ali periodično prilagajanje sestave portfelja. Luč na koncu tunela je precej verjetneje izhod, kot pa prihajajoči vlak. Trenutek se zdi odličen za periodično vplačevanje, z dodatnim vplačilom ob morebitnih padcih ali novici o prenehanju dvigovanja obrestnih mer. Kdaj, če ne zdaj?
