Govorice, da bi lahko Španija postala naslednja v vrsti držav, ki jih je pogoltnila dolžniška kriza, so ob ponovni rasti zahtevanega donosa za državne obveznice postale še glasnejše. Prav tako pa na drugi strani prepričanje španske finančne ministrice Elene Slagado, ki trdi, da je Španija že pobegnila pred najhujšim ter da višje obrestne mere ne bodo bistveno spremenile zmožnosti odplačevanja dolga Španije.
V začetku tedna se je zahtevani donos na desetletne španske obveznice povzpel na najvišjo raven v prav toliko letih.
Obrestna mera 5,55 odstotka je namreč najvišja po septembru 2000, samo v zadnjem mesecu pa se je zvišala za 0,5 odstotne točke. Še večji in nič kaj dobrodošel skok zahtevanega donosa v primerjavi z marčnimi avkcijami je Španija doživela pri 12- in 18-mesečnih obveznicah. Obrestna mera pri prvih je namreč poskočila z 2,13 na 2,77 odstotka, medtem ko je bilo pri obveznicah z eno- in polletno dobo dospetja mogoče zaslediti povišanje za 0,92 odstotne točke, na 3,36 odstotka. Da se razmere slabšajo, je nakazala tudi včerajšnja izdaja obveznic. Španija je morala namreč pri 2,5 milijarde evrov težji izdaji desetletnih obveznic vlagateljem ponuditi kar 5,47-odstotno obrestno mero, obrestna mera pri 13-letnih obveznicah (0,9 milijarde evrov) pa je znašala skoraj 5,7 odstotka. Zvišanje cene sposojanja sredstev na mednarodnih trgih prihaja sicer po večmesečnem zniževanju pribitkov k donosom nemških desetletnih državnih obveznic, ki so dali slutiti, da se Španija počasi izvija iz primeža dolžniške krize.
Vendar ne skrbijo samo zvišane obrestne mere, temveč tudi precej nižje povpraševanje po španskih obveznicah. Medtem ko je to še marca za 2,4-krat presegalo ponudbo letnih obveznic, je na zadnji dražbi padlo na faktor 1,6, zanimanje za 18-mesečne obveznice pa se je zmanjšalo skoraj za polovico in preseglo ponudbo le še za dvakrat. Če je nekoliko slabša avkcija spodbudila razmišljanje o morebitnem bankrotu Španije, je bil verjetni razlog zanjo tudi strah vlagateljev, da bo ta usoda doletela Grčijo in dodatno zaostrila razmere na območju evra.
"Percepcija Španije se je močno popravila"
Španska finančna ministrica zaradi višjih obrestnih mer ni pretirano zaskrbljena, te po njeni oceni namreč ne vplivajo na temelje španskega gospodarstva, ki je enako kot minuli teden. "Percepcija Španije na mednarodnih trgih se je v preteklih mesecih močno popravila, predvsem zaradi številnih reform," je dejala Salgadova in dodala, da jih namerava nadaljevati tudi v tem četrtletju. Podobno mnenje je v poročilu o finančni stabilnosti podal tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), ki se pridružuje množici strokovnjakov, ko pravi, da se je Španija z fiskalnimi in bančnimi reformami z velikimi koraki oddaljila od držav, kot so Grčija, Irska in Portugalska.
Nepremičninski sektor bi lahko dodatno obremenil bančni sistem
Na drugi strani pa je vse več strokovnjakov, ki sicer pozdravljajo reforme, a niso prepričani, da bodo zadostne. Wolfgang Münchau, kolumnist časnika Financial Times, je prepričan, da bodo višje ključne obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) najbolj prizadele nepremičninski sektor, kjer je večina hipotekarnih posojil vezana na letni euribor, ki je že presegel stopnjo dveh odstotkov. Nepremičninski balon pred krizo je v Španiji potisnil cene nepremičnin v nebo, tudi v času krize pa niso bistveno padle. Münchau ocenjuje, da so previsoke vsaj za 40 odstotkov, zaradi česar je v Španiji milijon neprodanih nepremičnin. To pomeni, da bo na trgu presežek ponudbe še nekaj let. V gospodarstvu, kjer vladajo recesija, visoka brezposelnost, šibak finančni sektor in višje obrestne mere, bodo pritiski sčasoma močno znižali cene nepremičnin. Te bodo v kombinaciji z vse višjimi obveznostmi odplačevanja hipotek dodatno obremenile bančni sistem, kjer se je gradbeni sektor močno zadolževal.
Zato je morda besede francoske finančne ministrice Christine Lagarde, da "Španija ni problem", treba razumeti dobesedno. Španija morda res ni problem, njen bančni sektor pa je.
Makroekonomska slika Španije
• Brezposelnost znaša 20,5 odstotka.
• Februarja je inflacija znašala 3,4 odstotka.
• Javni dolg je ob koncu leta 2010 dosegel 62 odstotkov BDP.
• Proračunski primanjkljaj je konec leta 2010 znašal 9,2 odstotka BDP.
