Cene pšenice so v tem tednu zrasle že za 19 odstotkov, njihova nadaljnja rast pa bi lahko dodatno zaostrila politični položaj v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer so siti želodci prebivalcev močno odvisni od uvoza pšenice.
V enem letu dražja za več kot 90 odstotkov
Veliko padavin v Združenih državah Amerike, predvsem pa njihovo pomanjkanje v Evropi je vzrok za zadnje višanje cen. V sredo je tako cena julijske pšenice poskočila za sedem odstotkov, na 8,17 dolarja za bušel (27,2 kilograma), kar je največja dnevna podražitev v sedmih mesecih, medtem ko se je rast cen nadaljevala tudi včeraj, ko se je bušel pšenice podražil na 8,35 dolarja. V letni primerjavi je tako pšenica dražja že za več kot 90 odstotkov.
Blagoslov za izvoznike, prekletstvo za porabnike
Spomnimo, da je visoka rast cen pšenice zaradi ruske suše lani poleti močno pretresla surovinske trge. Strokovnjaki opozarjajo, da so v Evropi, ki pridela petino svetovne pšenice, najbolj sušne razmere v zadnjih 36 letih. V kombinaciji z nepredvidljivimi razmerami v ZDA, ki je največji svetovni izvoznik, in v celotni severni hemisferi je mogoče pričakovati podobno povišanje cen tudi letos poleti. Medtem ko se zdi rast cen za nekatere večje svetovne izvoznice kot blagoslov, je za porabnike prej prekletstvo in nikjer bolj kot v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Pšenica velja namreč na teh območjih za poceni živilo, ki pomeni osnovo za jedi, kot so kruh, testenine in kuskus.
Po raziskavi Svetovne banke bo regija, predvsem zaradi rasti prebivalstva, do leta 2030 za 55 odstotkov povečala obseg uvoza pšenice glede na raven iz leta 2000. Ena od držav v regiji, ki bi bila z visoko rastjo cen najbolj prizadeta, je Egipt. Februarja, v času, ko so ga pretresali politični nemiri, je moral plačevati 361 dolarjev za metrično tono pšenice, kar je precej višje od 172 dolarjev pred lanskim poletjem. Če bi se tak razkorak nadaljeval vse leto, se bo račun za uvoz pšenice povečal za 1,7 milijarde dolarjev, medtem ko je lani znašal 2,6 milijarde dolarjev. To bi pomenilo okoli 6 do 7 odstotkov vseh vladnih prihodkov Egipta, podoben delež, kot so ga za lanske vojne operacije v Afganistanu in Iraku porabile ZDA.
Podobna usoda čaka tudi druge države v regiji, ki so vse po vrsti v samem vrhu po porabi pšenice na prebivalca. Povprečni Tunizijec na prvem mestu naj bi letos pojedel približno 215 kilogramov, Alžirec 210 kilogramov, Egipčan pa 185 kilogramov pšenice.
