Višji zahtevani donosi na slovenske obveznice pomenijo vse večjo obremenitev državnega proračuna. Če smo za obresti pred krizo namenili 330 milijonov evrov na leto, bo ta strošek letos 400 milijonov višji.
Za slovenske javne finance bosta naslednji dve leti zaradi naraščanja stroškov servisiranja dolga in predvidenega odplačila kar 3,7 milijarde evrov zapadlih obveznic znova precej zahtevni. Če je državni proračun še leta 2008, torej v zadnjem letu pred krizo, plačevanje obresti na dolg stalo »le« okoli 330 milijonov evrov, bodo ti stroški letos po načrtih ministrstva za finance dosegli že skoraj 730 milijonov evrov, leto kasneje pa okoli 650 milijonov evrov. K temu pa je potrebno dodati še do štiri milijarde evrov, kolikor naj bi do bolj ali manj uspešnega poplačila vložka državo stala sanacija bančnega sistema.
Način zadolževanja še nedefiniran
Konkretnega načina zadolževanja države, ali bodo na ministrstvu za finance letos izdajali dolgoročne obveznice, pa naj si bodo dolarske ali evrske, ali pa bodo izdatneje posegali tudi po kratkoročnem zadolževanju v obliki zakladnih menic, na ministrstvu niso razkrili. Glede na to, da zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 dopušča kar čez devet milijard evrov dodatnega zadolževanja, je sicer malo verjetno, da bi ga država izpeljala zgolj s kratkoročnimi instrumenti. Druga možnost je poraba depozitov, ki jih ima država v slovenskem bančnem sistemu, kar pa je glede na razmere v bankah, predvsem tistih v večinski državni lasti, malo verjetno.
Država ima v poslovnih bankah naloženih slabih 2,7 milijarde evrov, še pol milijarde evrov pa v Banki Slovenije. Na ministrstvu pravijo, »da je znižanje ali povečanje tega obsega odvisno predvsem od dinamike izvrševanja finančnih načrtov vseh pravnih oseb, ki so vključene v enotni zakladniški račun (EZR) države, vključno z dinamiko in obsegom morebitnega zadolževanja teh pravnih oseb, torej v skladu z gibanjem denarnih tokov EZR države v naslednjih mesecih«. Država je sicer del sredstev za prvo financiranje proračunov za naslednji dve leti že zagotovila z nedavno izdajo 2,25 milijarde evrov dolarskih obveznic.
Ključno: Po kakšni ceni se bo Slovenija zadolževala?
Eno ključnih vprašanj slovenskih javnih financ v teh dveh letih bo glede na načrtovano obsežno dodatno zadolževanje, po kakšni ceni se bo Slovenija zadolževala. Spomnimo, da so bonitetne agencije Sloveniji med krizo že močno oklestile bonitetne ocene, kar so nazadnje argumentirale s slabim kapitalskim stanjem v bančnem sistemu, zaradi katerega se povečuje pritisk na javne finance. Hkrati pa so opozarjale, da je vnovično znižanje bonitetne ocene povsem mogoče, če se gospodarski obeti ne bi bistveno izboljšali, cena zadolževanja znižala, banke pa stabilizirale.
Zadnji odzivi obvezniških trgov na odločitev ustavnega sodišča, da ne dovoli referendumov o slabi banki in slovenskem državnem holdingu, so s tega vidika pozitivni. Pribitki na slovenske desetletne obveznice so se namreč v primerjavi z referenčnimi nemškimi znižali – za okoli pol odstotne točke na okoli pet odstotkov. To je občutno manj, kot je morala država nedavno obljubiti kupcem dolarske obveznice, namreč, 5,7-odstotno donosnost. Pozitivno pa bi na gibanje pribitkov moral vplivati tudi sprejem pokojninske reforme, ki bo pokojninsko blagajno stabiliziral vsaj srednjeročno in navsezadnje odstop javnega sektorja od zahteve za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnje leto. Med negativnimi dejavniki pa še vedno ostajata nesaniran bančni sistem ter slabe gospodarske napovedi – urad za makroekonomske analize in razvoj za prihodnje leto napoveduje 1,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda –, ki otežujejo zniževanje proračunskega primanjkljaja.
