Prvi cilj vlaganja na kapitalskih trgih je vedno doseči čim višji donos. Kaj pa če lahko hkrati vaša investirana sredstva nagrajujejo podjetja, ki pozitivno vplivajo na okolje in družbo? Tako lahko postanete družbeno odgovorni vlagatelji.
Kaj je ESG investiranje in kakšne so prednosti?
Družbeno odgovorno vlaganje oziroma ESG vlaganje v ospredje poleg doseganja finančnih donosov postavlja tudi vpliv podjetja na okolje, njegove deležnike in planet. Družbeno odgovorni vlagatelji se najprej vprašajo, če podjetje pri svojem poslovanju upošteva visoke, ali vsaj zadostne standarde z vidika družbene in okoljske odgovornosti.
V lanskem letu je bil odgovoren vlagatelj vsak drugi. Njihovo pozornost je pritegnila predvsem visoka donosnost podjetij, ki zasledujejo ESG načela, med epidemijo pa so se takšne naložbe izkazale tudi za manj volatilne. Tako so dobili potrditev, da okolju in družbi prijazno upravljanje pomeni tudi boljše poslovne rezultate. Vlaganje v ESG naložbe je postalo vodilna oblika trajnostnega financiranja. Skupna ocenjena vrednost sredstev v ESG naložbah pa je letos na globalni ravni narastla na skoraj 40 bilijonov dolarjev, je poročal Bloomberg.
Kratica ESG je sestavljena iz treh ključnih sestavin družbene odgovornosti podjetij: E kot Environment oziroma okolje, torej okolju prijazno, S kot Society ali družba, torej družbi prijazno, in G kot Governance oziroma upravljanje s tveganji. Tako ne gre le zato, da je neko podjetje brez ogljičnega odtisa, temveč tudi za to, da podjetje vodstvo upravlja odgovorno in na primer ne izkorišča delavcev.
Izogibanje »umazanih« delnic ali kaj več?
Zametki družbeno odgovornega investiranja segajo v šestdeseta oziroma sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na začetku so se etični vlagatelji le izogibali delnic, ki so imele negativen vpliv na družbo: tobačne industrije, alkohola, iger na srečo in orožja. Potem so na spisek »grešnih« dodali še »umazane« delnice – z vidika okoljskega vpliva posameznega podjetja (izpadle so predvsem naftne družbe).
Aprila 2006 pa se je družbeno odgovorno investiranje tudi uradno opredelilo. Združeni narodi so sprejeli šest načel, ki so nastali kot konsenz med Združenimi narodi in skupino 90 vlagateljev, svetovalcev in strokovnjakov s tega področja. Načela so pritegnila pozornost javnosti predvsem med in po finančni krizi leta 2008, ko se je povečalo število podpisnikov. Danes je pod direktivo ZN podpisanih 3.800 subjektov.
Okolju prijazno, a na račun nižjega donosa?
Vse bolj se tudi kaže, da naložbe ESG poleg manjšega tveganja ustvarjajo primerljive ali boljše donose v primerjavi z drugimi naložbami, ki ne upoštevajo načel ESG. ESG naložbe hkrati bolj nagrajujejo dolgoročne vlagatelje, ki so naklonjeni trajnostnemu investiranju.
V zadnjih treh letih je indeks S&P 500 ESG, ki zasleduje podjetja z ESG načeli in ima podobno izpostavljenost kot S&P 500, presegel običajni indeks S&P 500 za približno 3,7 odstotka. Ob tem je treba opozoriti, da je večina donosa ustvaril na račun tehnoloških delnic, ki so se med epidemijo najbolje obnesle.
V nedavni raziskavi družbe RBC Global Asset Management, ki spremlja globalne finančne trende, so ugotovili, da podjetja z visokimi ESG ocenami donos trga presegajo v srednjem obdobju (tri do pet let) in tudi dolgoročno (od pet do deset let). Poleg tega so potrdili, da so delnice podjetij, ki obvladujejo okoljska, finančna in družbena tveganja, manj volatilne.
135 milijard dolarjev kapitala se bo v trajnostne sklade prelilo letos, do leta 2025 pa skupaj za tisoč milijard. Tretjino vse globalne vrednosti kapitala bodo leta 2025 imeli v upravljanju trajnostni skladi.
Najboljša ESG naložba? Microsoft!
Poleg posameznih delnic lahko družbeno odgovorno vlagate z vstopom v sklade, ki imajo med svojimi naložbami samo take, ki podpirajo ESG načela. Najuspešnejši ESG skladi močno stavijo na tehnološka in IT podjetja, ki veljajo za okolju prijazne. Tako so tehnološki velikani Microsoft, Apple in Alphabet glavne naložbe mnogih uspešnih skladov ESG. Sledijo jim kartična podjetja, kot sta Visa in Mastercard, ter podjetja iz sektorja farmacija Danaher, Johnson&Johnson, Pfizer.
Kako uspešno je podjetje pri sledenju ESG načel, lahko vidimo iz njihove ESG ocene. Te pa pogosto temeljijo na prostovoljno deljenih podatkih podjetja, finančnih izkazih, glavni dejavnosti in podobno. Kako ugotoviti, kakšno oceno ESG si je prislužilo podjetje, lahko preverimo na https://www.sustainalytics.com/esg-ratings
Lestvica največjih naložb sklada MSCI World ESG Leaders Index:
- MICROSOFT
- ALPHABET C
- ALPHABET A
- TESLA
- NVIDIA
- JOHNSON & JOHNSON
- VISA A
- HOME DEPOT
- PROCTER & GAMBLE CO
- Mastercard A
Kaj pa ESG naložbe v Sloveniji?
Slovenski vlagatelji, ki iščejo ESG naložbe, zaenkrat še nimajo prav velike izbire. Morda se bo to spremenilo z dopolnitvijo direktive in uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFID). Z oktobrom 2022 bodo morali biti vsi deležniki na finančnem trgu obveščeni o trajnosti podjetja. Informacije, ki bi jih razkrila podjetja, bi bile torej na voljo analitikom v bankah, zavarovalnicah, družbah za upravljanje ali bonitetnih agencijah, končnim vlagateljem ter nevladnim organizacijam. To je le ena izmed rešitev za pohitritev prehoda v zeleno prihodnost, ki jo je zasnovala Evropska komisija in tako uskladila interese finančne industrije s podnebnimi cilji.
Skladno s tem tudi slovenski DZUji vlagateljem ponujajo vse več skladov, ki so skladni z načeli ESG. Če naštejemo nekatere: Infond Družbeno odgovorni, Triglav Zeleni, NLB Skladi – Zeleni delniški in drugi. Njihov donos in sestavo lahko preverite na Tečajnici Vzajemci Skupine.