Ob koncu lanskega leta so bančni depoziti na slovenskih bankah dosegli novo rekordno vrednost - skoraj 24 milijard evrov. Slovenci smo tako samo v lanskem letu na banke naložili 1,5 milijarde evrov. Ker se soočamo z vse višjo inflacijo, skoraj ničelnimi obrestnimi merami in uvedenimi bančnimi ležarinami, smo preverili, kam naložiti denar, da bi ta ohranjal svojo vrednost. Kam Slovenci vlagamo svoj denar, so ugotavljali gosti online dogodka, ki ga je organiziral Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete skupaj z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov.
Na bankah toliko denarja, kot znaša polovica slovenskega BDP-ja
V lanskem letu je bruto domači proizvod Slovenije dosegel 52 milijard evrov, medtem ko so bančne vloge slovenskih gospodinjstev presegle 24 milijard evrov. Na bankah imamo državljani torej toliko denarja, kot znaša polovična vrednost vsega, kar ustvari naše gospodarstvo. Lahko bi rekli, da smo Slovenci zelo varčen narod, vendar imamo prihranke zelo neenakomerno razporejene po različnih naložbenih razredih. To pa kaže na slabo finančno pismenost prebivalstva.
Kot je na dogodku dejal Aleš Berk Skok, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, je slovenski trg kapitala zelo slabo razvit. »Trenutna tržna kapitalizacija ljubljanske borze znaša 8 milijard, bila je že tudi 9 milijard, kar je enako 16 odstotkom BDP-ja. Sredstva v upravljanju vzajemnih skladov so trenutno dosegla 4 milijarde, kar je 8 odstotkov BDP-ja, za dolgoročno varčevanje v pokojninskih skladih so Slovenci namenili 3 milijarde sredstev, kar je 6 odstotkov BDP-ja,« je ponazorila Berk Skok. Ob vsem tem so bančne vloge gospodinjstev lani zrastle za 6 odstotkov, kar bo zaradi povišane inflacije v realnem donosu letos izgubljeno.
Razporeditev premoženja Slovencev je daleč od idealne
»Posameznik ima v svojem portfelju večino sredstev v denarnih vlogah. Taka razporeditev je daleč od idealne. Med naložbami prednjačijo nepremičnine, predvsem lastniške, vse ostale naložbe, v katere bi bilo smiselno vlagati, pa zavzemajo manjši delež,« ocenjuje Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments. Kot poudarja, bi morale biti delnice in obveznice osnovno jedro portfelja, seveda v različnih razmerjih glede na starost vlagatelja. Zakaj? »Logika je preprosta, saj so delnice na dolgi rok superiorne glede donosa nad obveznicami in denarnimi naložbami. Na dolgi rok so dobro kritje in zaščita pred inflacijo, saj imajo podjetja, ki jih kupujemo, določeno sposobnost prelaganja vhodnih cen na končne cene,« pravi Podlogar.
Po njegovih besedah so tudi vzajemni skladi primerna pot za vlaganje na kapitalske trge. Kljub rekordnim prilivom v lanskem letu pa sredstva v vzajemnih skladih predstavljajo zgolj manjši del premoženja Slovencev. Na podobno situacijo opozarja tudi pri pokojninskih skladih, medtem ko imajo vlagatelji v drugih razvitih državah veliko višji delež prihrankov naloženih v omenjenem naložbenem produktu predvsem zaradi državnih spodbud in davčnih politik. »Na ta način lahko po upokojitvi računajo na približno enak življenjski standard. Pri nas ni tovrstne stimulacije,« dodaja Podlogar.
Visoka izpostavljenost nepremičninskemu trgu
»Slovenci smo nori na nepremičnine, malo tudi po sili razmer deloma pa je to povezano s slabo finančno pismenostjo,« pravi Andreja Cirman, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po njenih besedah bi v letu 2020 skupno vrednost nepremičnin lahko ocenili na 90 milijard evrov, cene pa so od takrat do danes samo še rasle. »Izpostavljenost nepremičninskemu trgu je tako zelo visoka. Glede na visoke vrednosti na trgu je dodaten nakup nepremičninskih naložb poleg lastniških v odnosu z dohodkom precej nesmiseln, saj našo izpostavljenost enemu naložbenemu razredu še povečamo. Raziskave so pokazale, da če so posamezniki ekstremno izpostavljeni enemu naložbenemu razredu, bolj konzervativno razporedijo ostalo finančno premoženje,« pravi Cirmanova.
Kako vlagati trenutno?
»Čustva na stran, disciplino v roke. Če verjamemo, da se bo ta rusko-ukrajinska vojna slej kot prej končala, nas nima kaj skrbeti za delniške naložbe,« je na drugem dogodku Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov dejal Rok Bertoncel iz NLB Skladov. Kot je nadaljeval, se običajno tudi izkaže, da je v časih kriz najbolje dodatno vlagati, seveda v skladu s svojimi cilji, sistematično in brez panike. »Vlagatelji se morajo zavedati tveganja na kratki rok, verjeti pa morajo v dolgoročno donosnost delniških naložb. Ne smemo se ustrašiti padcev na kratek rok,« dodaja Bertoncel.
»Vsi se bojimo kriz in nenadnih upadov vrednosti, tudi profesionalni upravljavci, čeprav dolgoročno delniški trgi rastejo,« dodaja Damjan Kurnik iz Triglav Skladov. Po njegovem mnenju smo Slovenci še vedno preveč tradicionalno naravnani vlagatelji v depozite in nepremičnine, vendar se svet in ekonomija spreminjata in temu se je treba prilagoditi. »Za povprečnega Slovenca, ki nima izkušenj s kapitalskimi trgi, imajo vzajemni skladi morda največje prednosti: so zelo regulirani, visoka je likvidnost sredstev, med podskladi pa lahko prehajajo brez davčnih bremen,« pravi Kurnik.
Nejc Iljevec iz Infond Skladov pri dolgoročnem varčevanju izpostavlja še moč obrestno obrestnega računa, saj je čas naš zaveznik. »Teorija v praksi deluje, problem je, ker v praksi ne funkcionirajo vlagatelji, saj podležejo čustvom,« pravi Iljevec. Poleg tega se bo treba v trenutnih razmerah zaščititi pred inflacijo, ki je previsoka. »Za zaščito so najbolj primerne delniške naložbe, najbolj na udaru pa so bančni depoziti, tudi obveznice slabo ščitijo. Pri delniških naložbah je sicer zelo odvisno od posameznega sektorja, kamor vlagamo. Na tehnološki delniški sektor pa ima inflacija največji vpliv,« pravi Iljevec.
Ker je finančni položaj in cilj odvisen od vsakega posameznika, je enotna naložbena priporočila zelo težko podati. Za individualen nasvet, kako razporediti prihranke v trenutnih gospodarskih razmerah, se lahko obrnete tudi na naše svetovalce. Razporeditev vaših sredstev je namreč močno odvisna od vaše starosti, dobe varčevanja in pripravljenosti za sprejemanje tveganja.
