Čeprav je bilo prvo četrtletje za imetnike obveznic zelo zahtevno, bo prej ali slej na trgih prišlo do obrata. Na padanje cen obveznic vpliva predvsem povišana inflacija in napovedi o spremembah v monetarni politiki centralnih bank. Dejstvo je, da negativne obrestne mere ne morejo biti večne, njihovo dvigovanje pa se neizogibno odrazi v višjih zahtevanih donosih na obveznicah, kar pomeni tudi nižje cene obveznic. Ko vlagatelje na delniških trgih zgrabi strah, se navadno preselijo na dolžniški trg, kjer iščejo določeno varnost.
Vsak, ki bi želel kupiti obveznice, se mora najprej vprašati, za kakšno vrsto obveznice se bo odločil, kako je z likvidnostjo, kakšno ročnost izbrati in kolikšen donos lahko pričakuje. Z nakupom obveznice izdajatelju posodite sredstva po vnaprej določenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati in za to jamči s svojim premoženjem. Denar lahko posojate tako državam kot podjetjem – odvisno kolikšno tveganje ste pripravljeni sprejeti. Za razliko od delnic pri obvezniških naložbah bolj natančno veste, kolikšen donos lahko pričakujete.
Podjetniško obveznico izda družba ali podjetje z namenom, da izvede kakšno investicijo in poveča svoje prihodke. Zaradi negotovega gospodarskega okolja so podjetniške obveznice povezane z višjo stopnjo tveganja kot na primer državne obveznice, datumi zapadlosti pa so vsaj eno leto po izdaji. Obresti lahko izplačujejo na enkrat na pol leta, vsako leto ali zgolj ob zapadlosti skupaj z glavnico.
Vložimo lahko tudi v obvezniške sklade
Alternativa vlaganju v posamezne podjetniške obveznice je vlaganje v profesionalno voden obvezniški sklad ali indeksno vezan sklad, ki je pasivni sklad, vezan na povprečno ceno košarice obveznic. Vedeti pa morate, da skladi niso enaki obveznicam. Pri nakupu obveznice namreč cena obveznice ne igra velike vloge, saj je na prvem mestu donos, katerega prejmete iz naslova tega posojila.
Ravno nasprotno pa z nakupom točk obvezniškega sklada ne kupite obveznic, ampak sklad, ki nalaga sredstva v obveznice. Tak sklad se obnaša kot vsak delniški, vendar so pri obveznicah nihanja vrednosti veliko nižja. Donos pride s preprodajo obveznic, ne pa s čakanjem na poplačilo glavnice ob dospetju. Prav zato moramo razlikovati med tveganji: pri nakupu obveznic moramo vračunati morebitno inflacijo ali finančne težave izdajatelja, pri skladih pa moramo upoštevati, da ni nujno, da se bo cena obveznic na trgu povečevala.
Ker na trgu obstajajo različne obveznice, se obvezniški skladi med seboj bistveno razlikujejo – predvsem glede na izpostavljenost tveganju, pa tudi pri naložbenih ciljih. Kljub temu je osnovni naložbeni cilj večine obvezniških skladov ustvariti stabilne donose z minimalnim kapitalskim tveganjem. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice je sklad investiral, kdaj zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. Bližje kot je rok zapadlosti obveznice, manjše je tveganje in donos.
Individualni vlagatelji se raje poslužujejo vlaganja v obvezniške sklade kot v posamezne obveznice predvsem zaradi večje razpršitve svojih naložb pa tudi zaradi likvidnosti.
Kako določiti, katero podjetje je »bolj varno«?
Kolikšna je verjetnost, da vlagatelj dočaka dospelost svojih obveznic pri določenem podjetju, nam lahko povedo kreditne ocene, ki jih izdajajo posebne agencije. Tovrstne ocene obveznic se izračunajo na podlagi številnih dejavnikov, vključno s finančno stabilnostjo, trenutnim dolgom in potencialom rasti. Črkovni razredi, ki označujejo kreditno sposobnost, segajo od AAA do BBB. Obveznice, ki imajo oceno BB ali nižjo, se imenujejo »junk« obveznice in nosijo višje tveganje glede neizplačil. Kjer je tveganje višje, je višji tudi pričakovan donos posojilodajalcev.
Če podjetje ne izplača svojih obveznic in gre v stečaj, bodo imeli imetniki obveznic terjatev do sredstev in denarnih tokov podjetja. Vsi dolžniki podjetja imajo prednost pri poplačilih iz stečaja pred delničarji.
Naložbe s fiksnim donosom so še posebej priporočljive za vlagatelje, ki več poudarka dajo na varnost in ne iščejo nadpovprečnih donosov ob višji stopnji tveganja. Delež sredstev, investiranih v naložbe s fiksnim donosom, je odvisen od potreb vlagatelja in njegove nagnjenosti k sprejetju tveganja. Za priporočilo glede razmerja med delniškimi in obvezniškimi naložbami v portfelju se lahko obrnete na naše svetovalce.
