Čeprav se besedi "varčevanje" in "vlaganje" pogosto uporabljata kot sopomenki, imata za vlagatelja različen učinek in vlogo v finančnem načrtu. Za optimalno urejene osebne finance moramo tako varčevati kot tudi vlagati. Največja razlika med obema je količina tveganja, ki ga prinašata v portfelj. Odgovor na naslovno vprašanje, ali varčevati ali investirati, je tako enostavno: najprej varčevati sčasoma pa tudi vlagati.
Varčevanje je prvi korak na finančni poti, brez varčevanja namreč tudi vlaganja praviloma ne bi smelo biti. Na splošno se predpostavlja, da od vsakega prihodka privarčujete najmanj 10 %, saj vam bo taka stopnja varčevanja omogočila ustvarjanje varnostne rezerve. Če imate možnost, torej privarčujte vsaj toliko, sicer po svojih zmožnostih.
Najprej varčevanje potem investiranje
Na splošno bi morali naši prihranki zadostovati za pokritje vseh osebnih stroškov, vključno s plačilom posojila, stroškov zavarovanja, morebitno najemnino, hrano in oblačila za vsaj tri mesece. Šele ko imam privarčevan tolikšen znesek, ki mu pravimo varnostna rezerva, lahko razmišljamo o vlaganju. Tako velja, da je varčevanje načeloma kratkoročno, medtem ko je vlaganje dolgoročno naravnano. Varnostno rezervo imamo v najbolj likvidni obliki naložb, se pravi v gotovini, na bančnem oziroma na varčevalnem računu, kjer je tudi tveganje za izgubo vrednosti manjše. Če ste denar za finančno zaščito že privarčevali, je smiselno, da del prihodkov oplemenitite na kapitalskih trgih.
Investiranim sredstvom se odpoveste za dalj časa
Vlaganje daje vašemu denarju možnost, da raste hitreje, kot bi lahko na varčevalnem oziroma bančnem računu. Če so vam sredstva varnostne rezerve na voljo v vsakem trenutku, je pri investiranju ključno, da se sredstvom odpoveste za daljše časovno obdobje. Investiranje torej pomeni zavestno nalaganje denarja z namenom, da se vam v prihodnosti vrednost premoženja poveča. V tem primeru moramo sredstva naložiti v takšne naložbe, ki vam prinašajo željen donos ob sprejemljivem tveganju. Obstaja veliko različnih naložb, če jih naštejemo nekaj: obveznice, delnice, borzni skladi (ETF) in vzajemni skladi.
Nobeden od naštetih na žalost ni primeren za vse tržne razmere, zato je lahko samo razpršitev naložb dobra osnova za zmanjšanje tveganja. Poleg tega se mora vlagatelj zavedati, da je višja pričakovana donosnost samo nagrada za prevzemanje dodatnega naložbenega tveganja. Naložbeno tveganje pomeni, da je lahko dejanska donosnost naložbe v določenem obdobju varčevanja višja ali nižja od pričakovane donosnosti, lahko je tudi negativna.
Če imate kratkoročne cilje, varčujte, če pa so vaši cilji oddaljeni v prihodnosti, pa je smiselno poleg ustvarjene varnostne rezerve tudi vlagati.
Inflacija nažira privarčevane prihranke
Zakaj je dobro prihranke plemenititi? Ker ima varčevanje na dolgi rok določene slabosti. Denimo že zaradi inflacije bo kupna moč vaših privarčevanih sredstev vsako leto manjša. Čeprav bi bančne obresti načeloma morale delno izravnati negativen učinek inflacije, so te še vedno na občutno nizkih ravneh (celo negativne). Zaradi inflacije boste tako čez nekaj let s privarčevanim zneskom lahko kupili manj, kot lahko z njim kupite danes.
Prav zato se vsem, ki imajo svoj finančni cilj postavljen v prihodnosti, da se raje odločijo za investiranje, ko imajo že ustvarjeno varnostno rezervo. Ob tem še velja, da prej kot začnete vlagati, dlje časa se bo vaša glavnica obrestovala. Če na kapitalskih trgih vztrajate vsaj 20 let, možnosti za izgubo glavnice statistično gledano sploh ni. Vedno tudi velja poudariti, da vlagajte po svojih zmožnostih, in sicer toliko, kolikor ste pripravljeni celo izgubiti.
Torej če imate kratkoročne cilje, varčujte, če pa so vaši cilji oddaljeni v prihodnosti, pa je smiselno poleg ustvarjene varnostne rezerve tudi vlagati. Če niste izkušeni v svetu financ in se prvič podajate na kapitalske trge, vam svetujemo, da zaupate upravljanje vaših sredstev finančnim svetovalcem, ki bodo odgovorili na vaša vprašanja. Ker ima vsak posameznik svoje želje in zmožnosti, se mu bodo posvetili individualno in oblikovali finančni načrt.
