"Na skupna vprašanja je vedno več skupnih odgovorov. Če bi tudi Slovenija imela podobno evropsko politiko, bi nam šlo veliko bolje, saj bi veliko lažje prebrodili vse težave s katerimi se soočamo."
Od premoga in jekla, do grške neposlušnosti.
Z zamislijo o evropskem nadnacionalnem gospodarskem sodelovanju, ki jo je v deklaraciji 9. maja 1950 predstavil tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman, se je začela zgodba o povezani Evropi. Te zamisli so bile že leto pozneje udejanjene v Evropski skupnosti za premog in jeklo iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija, katere del smo že polnih 7 let tudi mi Slovenci. Toda v zvezi sedemindvajseterice so tudi neposlušni, katerih težave so z nastopom globalne krize, ki sicer ne izvira iz stare celine, postale kolektivni problem skupnosti. Tudi zato, ker je se je eden od simbolov unije, projekt evra, ki ga je Evropska unija pred dobrim desetletjem določila kot projekt novega razvoja, ki pa je, ker ni bil popolnoma dogovorjen, v zadnjem letu zašel v resne težave. Glavni krivci za krhanje zaupanja v evro, Grki, za katere so evropski mediji lani poleti ustvarjali vtis, da so družba skorumpiranih, lenih lažnivcev, katerih aktualen državni dolg znaša 142,8 odstotka BDP, kar je 2,6 odstotne točke več od jesenske napovedi Evropske komisije in je najvišji v območju evra, bodo s težavo vzpostavili nadzor nad svojimi financami, pri čemer ne gre le za spremembe v ekonomiji, temveč tudi spremembe mentalitete, družbenih navad, kar je verjetno še težje. Tudi zato zadnje dni beremo o sestankih, ki so vneto demantirani kot krizni, ali celo kot pogovori o izstopu Grčije iz evra. Evropa, ki je prav gotovo v krizi, vseeno beleži visoko zaupanje, saj po marčevskih raziskava Eurbarometra, tako Slovenci enako kot ostali Evropejci, kot najsposobnejšega akterja za reševanje finančne in gospodarske krize na prvo mesto postavljajo prav Evropsko unijo. O tem, kaj za nas danes pomeni članstvo, smo se pogovarjali z evropskim poslancem, dr. Milanom Zverom, ki je prepričan, da je je Slovenija z članstvom v EU, ki je bil eden zgodovinskih strateških ciljev države veliko pridobila:“ Zadnjih dvajset let, odkar imamo demokracijo in samostojno državo, smo želeli vstopiti v Evropo in se želeli evropeizirati, kar pomeni, da smo želeli državo organizirati v skladu s pričakovanji Evropske unije, skladno z njeno zakonodajo, voditi politiko, kot je značilno za Evropsko unijo. Evropa je bila cilj in tudi način življenja, Slovenci smo že stoletja del evropske civilizacije in njene kulture, tako da se je z vstopom vanjo pred sedmimi leti zgodil veliki finale teh želja.“
Vse kar je v Sloveniji slabo, je posledica naših notranjih težav, ne pa Evropske integracije.
Zadnja tri leta globalnega spopada z gospodarsko neugodnimi razmerami, so se pojavile tudi špekulacije, da bi nam brez evra šlo bolje. Po Zverovih besedah je to morda tudi res: „Nekatere države članice Evropske unije, ki niso članice evrske skupine, se resda uspešneje borijo proti težavam gospodarsko finančne krize. Toda dejstvo je, da Evropska unija in njeni predpisi niso krivi za stanje v državi, saj je na prvem mestu za to odgovorna vlada, ki slabo upravlja z razvojnimi potenciali ki jih ima Slovenija. Če bi slovenska oblast bolje razpolagala s temi potenciali, bi bili, podobno kot denimo Poljska, veliko boljši pri izhodni strategiji iz te krize. Izključno zato so posledice toliko hujše. Zato vendarle menim, da smo z članstvom v Evropski uniji pridobili ne le na varnosti, temveč tudi na stabilnosti, tako da je korist vsestranska in se je ne da enostavno izmeriti. Danes nobena država tudi ne more eksistirati popolnoma avtonomno in neodvisno, nenazadnje obstajajo motivi globalizacije, kjer smo samo eni od akterjev na globalni sceni in Evropska unija nam tukaj daje neke vrste zaščitno lupino. Tako da tisti, ki pravijo, da bi nam bilo bolje biti izven Evropske unije, se pravzaprav ne zavedajo kaj govorijo. Vse kar je v Sloveniji slabo, je posledica naših notranjih težav, ne pa Evropske integracije."
Kriza je prinesla tudi mehanizme, ki bodo v bodoče preprečevali manipulacije.
Na vprašanje, ali sta zaradi težav z državami PIGS( Portugalska, Irska, Grčija in Španija) kakorkoli ogroženi Evropska unija ali evro, Zver odgovarja: „ Evropska unija ne, tudi evro ne. Po eni strani je ta kriza prinesla tudi nekaj dobrega. In sicer mehanizme, ki bodo v bodoče preprečevali, da se zgodijo takšne zgodbe, kot so se z Grčijo, Portugalsko, Španijo in podobnimi državami. Eden teh mehanizmov evropskim institucijam omogoča, da imajo te, še preden države pripravljajo proračune, ko so še ti v predhodnih fazah, pravico vpogleda vanje in lahko ocenijo ali temeljijo javne finance teh držav na realnih osnovah ali pa so morda postavke napihnjene, kot se je to pri nekaterih dogajalo do sedaj. Ti bodo v bodoče preprečevali razne manipulacije in iz tega vidika je to zelo dobro. Evropska unija še bolj postaja skupnost, kjer prevladuje vedno več skupnih politik zoper takšne anomalije. Če bi Evropska unija začela sedaj razpadati, oziroma če bi centripetalne sile vsake od držav vlekle v svojo stran, bi to bil zelo slab znak, dogaja pa se ravno nasprotno. Na skupna vprašanja je vedno več skupnih odgovorov. Če bi tudi Slovenija imela podobno evropsko politiko, bi nam šlo veliko bolje, saj bi veliko lažje prebrodili vse težave s katerimi se soočamo."
Evrska skupina samo za resne in odgovorne države.
Te dni zelo aktualne špekulacije okrog izstopa Grčije iz evra in morebitno ogroženost evra pa Zver komentira:“ Tudi če se bi to zgodilo, ne le v primeru Grčije, temveč tudi ostalih držav, ki so ali bodo dobile pomoč iz sredstev Evropske unije, je potrebno vedeti, da so ga dobile pod ostrimi pogoji. Nekako v smislu: „Dobite pomoč, toda prilagoditi boste morali svojo politiko“, in če svoje politike ne bodo prilagodile, je to za evro celo dobro, da gredo ven in v evrski skupini ostanejo samo resne in odgovorne države. Te pa so samo tiste, ki porabijo toliko, kolikor tudi same ustvarijo. Zato ni prav, da ostali prebivalci Evrope podpiramo nadstandard Grkov, Portugalcev ali Špancev. Evro je premočan, da bi ga izstop posamične države, kot so Grčija, Španija ali Portugalska, kakorkoli destabiliziral.“
Ali je glede porabe in ustvarjenega neprilagojena tudi Slovenija?
„Slovenija ni v položaju, da bi ogrožala evro ali terjala drastične ukrepe, je pa evrska skupina, skupina držav, ki na prvo mesto postavlja odgovorno vladanje. V tej zvezi pa smo že nekajkrat bili deležni jasnih opozorilnih signalov s strani Evropske unije, da si ne moremo privoščiti brezmejnega zadolževanja. Te igre so znane iz preteklosti, po evropskih standardih pa se to več ne dela. Imamo vlado, ki se je neodgovorno zadolževala na račun prihodnjih generacij, toda te zgodbe je konec. Tudi iz tega vidika je Evropska unija garant stabilnega vladanja tudi v prihodnosti.“ je svoje misli o članstvu Slovenije v Evropski uniji zaključil poslanec v Evropskem parlamentu, dr. Milan Zver.
