Med prvimi ukrepi Donalda Trumpa po uradni vrnitvi v Belo hišo je bil izvršni ukaz o izstopu ZDA iz pariškega podnebnega dogovora. Ne gre za presenečenje: gre za napovedan korak, sicer pa je Trump enako storil že v svojem prvem mandatu (vmes so se ZDA k dogovoru vrnile leta 2021 po zmagi Joeja Bidna). »Kitajci onesnažujejo, mi pa naj bi omejevali naše gospodarstvo? Ne« je Trump v svojem slogu komentiral drugo slovo ključnega mednarodnega dogovora za omejevanje globalnega segrevanja. Trumpova administracija bo očitno zelo nenaklonjena zelenim temam, povečala bo podporo fosilnim gorivom, znižala zahteve na področju varovanja okolja, intentzivirala naftne projekte (tudi na Aljaski) in podobno.
Gre za oster zasuk proti trajnostnim ciljem, ki jih zagovarjajo vsi, ki so prepričani, da je treba s planetom ravnati lepše, in tudi mnogi vlagatelji. A kljub radikalnim Trumpovim odločitvam dolgoročni trendi kažejo, da trajnostne pobude, pri čemer ne gre le za zeleno okolje, ampak tudi širše družbene teme, še naprej pridobivajo pomen in se ne dajo kar čez noč ustaviti. Enako velja tudi za naložbe.
Kaj je ESG?
Povzemimo na hitro za tiste, ki ste pri zelenih temah še bolj začetniki: ESG je kratica za tri ključna področja, ki jih vlagatelji upoštevajo pri ocenjevanju naložb.
- Okolje (E - Environment): kako podjetje ravna z okoljem, vključno z zmanjševanjem emisij, varčevanjem z energijo in ravnanjem z odpadki.
- Družba (S): kako podjetje skrbi za svoje zaposlene, stranke in skupnost, vključno z zagotavljanjem dobrih delovnih razmer in spoštovanjem človekovih pravic.
- Upravljanje (G): kako je podjetje upravljano, vključno s transparentnostjo poslovanja in preprečevanjem korupcije.
Te točke so ključne za ocenjevanje dolgoročne uspešnosti podjetij in tveganj, povezanih z njihovim delovanjem.
Segment ESG v naložbah raste
Politične odločitve v ZDA so seveda ovira, a tudi na Stari celini, kjer je politična podpora praktično neomejena, je premik v trajnost, kot so ga napovedovali njegovi zagovorniki, iskreno počasnejši. Se pa po drugi strani ESG naložbe še naprej razvijajo kot ena najhitreje rastočih finančnih strategij.
Po podatkih Morgan Stanleyja so ESG skladi po donosih leta 2023 presegli tradicionalne sklade v vseh glavnih razredih sredstev s povprečnim donosom 12,6 % v primerjavi z 8,6 % pri tradicionalnih skladih. Enačba je zato preprosta: vlagatelji se že v osnovi raje nagibajo k investicijam, ki so skladne z njihovimi vrednotami, dobri donosi pa so nato ključni veter v jadra, ko se dokončno odločajo, kje bodo zasledovali svoje finančne cilje.
Zakaj je ESG tako pomemben?
ESG naložbe niso zgolj modna muha, temveč temeljijo na spoznanju, da podjetja, ki upoštevajo trajnostne prakse, prinašajo dolgotrajno vrednost. Upoštevanje ESG dejavnikov pomaga zmanjšati tveganja, ki jih tradicionalne metode pogosto spregledajo, in privablja vlagatelje, ki iščejo skladnost z lastnimi vrednotami. Poleg tega ESG prakse spodbujajo podjetja k večji transparentnosti, kar krepi zaupanje vlagateljev in javnosti.
Način, kako podjetja skrbijo za okolje, družbo in upravljanje, postaja ključen pri ocenjevanju njihove dolgoročne uspešnosti. To dokazujejo številni primeri iz prakse, kjer so podjetja s trajnostnim fokusom uspešno pridobila tržavne prednosti in dolgoročne koristi.
EU kot zastavonoša ESG
Evropska unija se uveljavlja kot globalni vodja na področju trajnostnega financiranja. Z vrsto regulatornih uredb in zahtev, kot je na primer uredba o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo v sektorju finančnih storitev, je EU postavila pravni okvir za povečanje transparentnosti in spodbujanje trajnostnih naložb. To vlagateljem omogoča boljše odločitve in usmerja kapital v podjetja, ki izpolnjujejo ESG standarde. Praktični rezultati so že vidni.
Podjetja, ki so se odločila za ESG strategije, imajo lažji dostop do financiranja, so bolj konkurenčna in uživajo večji ugled.
Na področju zelene energije je EU postavila ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij in povečanje uporabe obnovljivih virov, kar dodatno spodbuja naložbe v to območje.
Kako se odločiti za ESG naložbe?
Vlagatelji, ki razmišljajo o ESG naložbah, morajo najprej določiti svoje prioritete in vrednote. Ključno je, da identificirajo področja, ki so vlagateljem najpomembnejša, in se izognejo primerom greenwashinga, torej podjetjem in naložbam, ki uporabljajo trajnost zgolj kot marketinško karto, ne da bi v ESG zares verjeli ali ga podpirali z dejanji.
Z vlaganjem zelene tehnologije, trajnostno gospodarjenje in družbno odgovornost, vlagatelji ne prispevajo le k boljšemu svetu, ampak hkrati optimizirajo dolgoročni donos svojih naložb.
Te dni se zdi, da je najlažje udrihati po vsem, česar se drži pridevnik »zeleno«. A čeprav Trump lomasti po tem področju z veliko vnemo, to še ne pomeni, da bo lastnoročno ustavil svet. Navsezadnje bo imel besedo kot vselej tudi (ali pa predvsem) denar. Zelene tehnologije in razvoj prinašajo dobiček, temu pa se na finančnih in političnih trgih nihče ne želi odpovedati. gospodarstva in njihovo zanemarjanje pomeni, da se ta vir zaslužka prepušča konkurenci.
Kako naprej?
Kljub političnim oviram in skeptikom predvsem čez lužo ESG naložbe dokazujejo svojo vrednost in postajajo standard pri odgovornem vlaganju. Doseženi naložbeni cilji lahko okrepijo zaupanje vlagateljev. Za posameznike, ki si želijo prispevati k trajnostni prihodnosti, hkrati pa imajo v naložbah seveda pred očmi optimalen donos, je zdaj, ko vrednotenja niso (pre)visoka, lahko čas, da premislijo o ESG strategijah in jih integrirajo v svoje portfelje.
Kje je priložnost za vas?
Tudi pri nas se vlagatelji lahko odločajo za trajnostne naložbe, tudi take z zagotovljenim fiksnim donosom.
Če pe še ne veste, kam bi lahko investirali s čisto vestjo in dobrim občutkom tako glede okolja kot donosa, pa bo najlažje, če se pred odločitvijo najprej pogovorite s strokovnjakom na brezplačnem svetovalnem terminu.
