Za nami sta dobra dva meseca leta 2011, s tem pa tudi sezona objav poslovnih rezultatov evropskih podjetij za preteklo poslovno leto. Pri nas je z objavo letos pohitel Telekom Slovenije, ki je zaradi izkazane rekordne izgube tudi med širšo javnostjo dvignil precej prahu.
Visoka izguba je predvsem posledica slabitve sredstev, predvsem naložb v odvisne družbe, saj se mora v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi razlika med knjigovodsko in nadomestljivo, to je ocenjeno vrednostjo pripoznati med prevrednotovalnimi finančnimi odhodki in s tem posledično v poslovnem rezultatu.
Uprava družbe je sicer skušala pomiriti vlagatelje, da sta kljub odpisom tako plačilna sposobnost kot zadolženost ostali enaki, ter da je zadolženost Skupine še vedno nižja od povprečja evropskih telekomunikacijskih operaterjev. Z navedenim se je žal mogoče le delno strinjati.
Res je, da gre pri odpisu sredstev za računovodsko operacijo, s katero se v bilanci podjetja pravilneje ovrednoti pretekle poslovne odločitve, ne vpliva pa na tekoči denarni tok in s tem na spremembo zadolženosti ali likvidnosti.
Vendar ali je res Skupina Telekom Slovenije manj zadolžena od povprečja panoge?
Če zadolženost primerjamo s tako imenovanimi statičnimi kazalniki, morda res, toda takšni kazalniki imajo nizko pojasnjevalno vrednost? Če zadolženost presojamo s tako imenovanimi dinamičnim kazalniki, to je v povezavi z denarnim tokom, ki ga generira podjetje, pa je Skupina Telekom Slovenije bistveno bolj zadolžena od povprečja, izmed evropskih konkurentov je bolj zadolžen le portugalski operater. Celotni dolg na zadnji dan leta 2010 v primerjavi z denarnim tokom iz poslovanja leta 2010 namreč znaša skoraj 3,9, medtem ko mediana skupine trinajstih primerljivih podjetij znaša le 2,2. To pomeni, da čeprav Telekom Slovenije izkazuje manj dolga, pa bi za njegovo morebitno poplačilo z denarjem iz tekočega poslovanja potreboval še enkrat toliko časa kot konkurenčna podjetja.
Zadolženost sicer ni kritična, žal pa tudi druge primerjave kažejo, da Skupina Telekom Slovenije vse bolj zaostaja za svojimi tekmeci. Naj to ponazorim z nekaterimi primeri. Za odpise v letu 2010 prilagojen delež EBITDA v prihodkih znaša 29,2, medtem ko mediana primerljivih podjetij znaša več kot 35. Še slabšo sliko pokaže prav tako za lanskoletne odpise prilagojen delež EBIT v prihodkih. Ta namreč znaša le 4,1, mediana v dejavnosti pa 18,4. Navedeno pomeni, da primerjalno gledano Telekom Slovenije generira več amortizacije oziroma glede na ustvarjene prihodke razpolaga s preveč sredstvi (podpovprečna produktivnost sredstev). Podpovprečno učinkovit pa je Telekom Slovenije tudi na drugih področjih, tako denimo eden zaposleni v povprečju generira zgolj 170.000 evrov prihodkov, medtem ko je mediana skupine kar 375.000 evrov.
Zaključek
Menim, da je za vse deležnike podjetja, predvsem pa za vlagatelje, nadzorni svet in upravo, poglavitna težava predvsem tekoča (ne)učinkovitost ter da je za izboljšanje poslovanja potrebna takojšnja in korenita prevetritev vseh poslovnih procesov z namenom povečanja produktivnosti sredstev in zaposlenih ter posledično neto dobičkonosnosti.
