Kvantitativno sproščanje, med investitorji znano tudi kot QE2, ki ga je ameriška centralna banka napovedala konec leta 2010 in bi se po prvotnem načrtu moral končati junija 2011, se sodeč po izjavah nekaterih članov banke utegne končati predčasno.
Guverner zvezne banke Philadelphia Charles Plosser meni, da tempo povečevanja potrošnje predstavlja resne inflatorne pritiske, guverner zvezne banke St. Louis James Bullard pa ocenjuje, da je ameriško gospodarstvo že v kondiciji, ki omogoča centralni banki nekoliko ohlapnejšo denarno politiko. Preostali guvernerji, ki so se v zadnjem času javno odzvali v povezavi z ukrepi centralne banke pri odkupu ameriškega dolga, imajo sicer nekoliko drugačna stališča, med investitorji pa se že porajajo vprašanja, kaj bi to pomenilo za ceno državnih vrednostnih papirjev oziroma za njihovo donosnost.
Kaj se je dogajalo z ameriškimi obveznicami pred in med QE?
Za začetek si poglejmo, kaj se je dogajalo z zahtevano donosnostjo ameriških državnih vrednostnih papirjev ročnosti deset let pred prvo intervencijo zveznih rezerv in med njo. Ob najavi prvega paketa v letu 2009 je donosnost 10-letnih državnih obveznic najprej padla za 50 bazičnih točk, vendar se je že kmalu začela ponovno dvigovati. Zahtevana donosnost se je dvigovala vse do izteka programa sredi leta 2010. Podobno se je dogajalo tudi po objavi drugega paketa, donosnost pa še vedno raste. Poseg na dolžniškem trgu dejansko deluje skozi več kanalov, ne samo prek povpraševanja po samih državnih obveznicah. Investitorji, ki nasproti zveznim rezervam delujejo kot prodajalci, svoja sredstva reinvestirajo v druge, bolj tvegane naložbene oblike. Tudi komercialne banke lahko s prodajo tovrstnih naložb sproščajo del obveznih rezerv ter svoja sredstva v večji meri usmerjajo v realni sektor in gospodinjstva. S tem se zvišujejo vrednosti preostalih sredstev ter izboljšujejo ekonomska pričakovanja, kar ponovno vpliva na zahtevano donosnost državnih vrednostnih papirjev.
Pomemben vpliv na ceno obveznic imajo obrestne mere
Pomemben vpliv na ceno obveznic imajo seveda obrestne mere skozi življenjsko dobo obveznic. Ob morebitnem koncu intervencije na dolžniškem trgu bo na donosnost ameriškega dolga vplival predvsem signal, ali in kdaj bo centralna banka začela dvigovati obrestno mero. Tako bo na cene bolj kot sam umik s strani povpraševanja pomembneje vplival predvsem rezultat intervencije. V kolikor bo kvantitativno sproščanje dejansko uspelo stimulativno vplivati na gospodarstvo, in kot sedaj kaže, deluje uspešno, se bodo obrestne mere slej ali prej začele ponovno zviševati, s tem pa tudi zahtevane donosnosti obveznic. Glede na obratno sorazmerno povezavo med donosnostjo do dospetja in ceno dolžniških papirjev obeti za dolžniške vrednostne papirje (predvsem za državne) niso ugodni.
