Kakšne obrestne mere napovedujejo centralne banke v novem letu?

Konec petletnega obdobja ničelnih obrestnih mer

Da začnemo na začetku: Osnovni cilj vseh centralnih bank je zagotavljanje stabilnega finančnega sistema, stabilnih cen in ohranjanje nizke inflacije. Glavno orodje za doseganje teh ciljev pa je obrestna mera.

Če pogledamo v zgodovino, je temeljna obrestna mera ECB julija 2008 znašala 4,25 odstotka. Ko so se začele kazati vse razsežnosti finančne krize, je ECB začela temeljno obrestno mero vztrajno zniževati in jo do leta 2016 znižala na nič odstotkov. Taka je ostala vse do danes. Centralne banke so z začetkom koronavirusne epidemije začele dodatno odkupovati obveznice, s čimer so spodbudile gospodarstvo in preprečile inflacijo. Nizke obrestne mere gredo na roko celemu svetu, saj se gospodarstva v boju proti novemu virusu lahko zadolžujejo praktično zastonj.

Kaj lahko pričakujemo?

V primeru da centralne banke (pre)hitro zaostrijo politiko, se krivulja donosnosti splošči zaradi pričakovanj, da bo zmanjšanje pritoka (poceni) kreditov v gospodarstvo upočasnilo rast. Če pa centralne banke »zaspijo« in  (pre)počasi zaostrujejo monetarno politiko, krivulja donosnosti postaja vse bolj strma, saj rastejo inflacijski pritiski. Ker učinki pandemije počasi bledijo, centralne banke pa zaostrujejo svojo denarno politiko, se bodo po vsej verjetnosti tudi donosi vrnili na ravni, ki so bolj skladne s potencialno gospodarsko rastjo.

V čakanju na višanje obrestnih mer

V tednu med 13. in 17. decembrom so zasedale vse največje centralne banke. Najbolj ostro so odreagirali pri britanski centralni banki (Bank of England), ki je prva zvišala obrestne mere in se oddaljila od ničle. Tudi kanadska centralna banka je odreagirala podobno ostro in prenehala z odkupovanjem obveznic.

Ameriški Fed bo program za odkup obveznic krčil precej bolj agresivno, kot je bilo sprva predvideno, odkupe bi tako povsem opustili že marca 2022. Poleg tega so napovedali tri dvige ključne obrestne mere, ki se trenutno giblje med 0 in 0,25 odstotka. V letu 2022 naj bi jo zvišali skupno za 0,75 odstotne točke. Nova zviševanja obrestne mere so predvideli tudi v letih 2023 in 2024.

Manj drastično se je na povišano inflacijo odzvala Evropska centralna banka (ECB), ki bo dodatne odkupe zaključila šele oktobra 2022. Sicer pa ECB za prihodnje leto še ne načrtuje likvidnostnega zaviranja oziroma višanja obrestne mere. Nov cilj ECB je zagotavljanje letne inflacije na ravni okrog dveh odstotkov.

Kako obrestne mere vplivajo na vlagatelja?

Vlagatelj sprememb obrestnih mer ne občuti neposredno, temveč prek posameznih finančnih produktov. Obrestne mere namreč vplivajo na potrošniške hipoteke, kredite in podjetniške obveznice. V obdobju nizkih obrestnih mer je sposojanje denarja poceni, cenejši krediti pa omogočajo podjetjem in posameznikom nove investicije, več zaposlovanja in na koncu večjo potrošnjo. Vendar če se ta potrošnja poveča prehitro, podjetja pričenjajo dvigovati cene, kar privede do povišanja inflacije.

Poleg potrošniškega vpliva, ima sprememba obrestnih mer tudi investicijsko komponento. Če je zadolževanje dražje tako za posameznike kot za podjetja, je manj investicij, kar se odrazi na ceni delnice. Poleg delnic pa obrestne mere precej bolj neposredno vplivajo tudi na ceno obveznic, saj imajo na novo izdane obveznice višje kuponske stopnje in so bolj privlačne za vlagatelje, medtem ko stare zato izgubijo vrednost.

Kam torej vlagati prihodnje leto?

Za vlagatelje na delniških trgih se zaključuje eno boljših let, saj so donosi krepko presegli zgodovinsko povprečje. Borzna pravljica pa naj bi se počasi iztekla, saj analitiki za leto 2022 pričakujejo bolj “normalizirane” borzne donose med 5 in 7 odstotkov.

Ob koncu leta sta se med vlagatelji razširili dve skrbi: glede relativno visoko ovrednotenih delnicah in ne tako začasni povišani inflaciji. Visoko vrednotene so predvsem delnice v tehnološkem sektorju. “Absolutni zmagovalec” je zagotovo delnica Tesle, ki ima po kazalniku P/E vrednost čez 300. Ta številka nam pove, koliko so vlagatelji pripravljeni plačati za en evro zaslužka. Vrednost kazalnika se sicer med različnimi sektorji spreminja, a vlagatelji si želijo, da je P/E vrednost delnice ob nakupu čim manjša.

Tako večina tujih borznih analitikov napoveduje, da se bodo vlagatelji v prihajajočem letu obrnili nazaj k cikličnim sektorjem, kamor sodijo bančna, naftna, potrošniška, industrijska in zdravstvena podjetja. Ta imajo sicer manjšo stopnjo rasti v primerjavi s tehnološkimi, a marsikatero podjetje iz naštetih sektorjev izplačuje dividende. Delnice, ki prinašajo dividende, pa so dobra zaščita proti dlje trajajoči inflaciji.

V prvem delu leta – do drugega ali tretjega četrtletja – bi morale biti prva izbira vlagateljev ciklične delnice oziroma tiste, ki so najbolj vezane na gospodarstvo. V zadnji polovici leta, ko bo gospodarstvo še bolj stabilno, pa se lahko vrnejo v tehnologijo in zdravstvo. Te sektorje podpirajo dolgoročni trendi, ki jih ni lahko obrniti, kot so demografija in iskanje večje produktivnosti v vse bolj digitalnem gospodarstvu, napovedujejo denimo pri reviji Kiplinger.

Brez prave naložbene alternative

Na drugi strani denar in vezani depoziti še vedno niso dobra alternativa in to se glede na trajnejšo povišano inflacijo ne bo prav dosti spremenilo, tudi ko bodo obrestne mere malenkost višje. Podobno je na strani dolžniškega financiranja, kjer imajo vse več sivih las upravljavci pokojninskih skladov z garantiranim donosom. Investiranje v obveznice tudi v novem letu ne bo prav donosno, saj obrestne mere kljub manjšim popravkom zgodovinsko gledano ostajajo nizke. Bolj donosne so lahko le srednjeročne podjetniške obveznice.

Če pogledamo še na trg plemenitih kovin, ki naj bi pregovorno ščitil pred inflacijo, pa se je ta vloga zlata očitno že nekoliko izpela. Zlato postaja vse bolj špekulativna in volatilna naložba. Ob prvih znakih inflacije konec poletja se njegova vrednost namreč ni spremenila, večji popravek cene navzgor pa se je zgodil sredi novembra. Trenutno je njegova vrednost blizu tiste pred pandemijo.