Kateri vzajemni skladi so imeli lani največji donos?

Članek slika

Lansko leto je bilo za borzne trge nadpovprečno donosno. Svetovni delniški trgi so bili konec leta 2021 vredni približno 150 tisoč milijard dolarjev, od marca 2020 pa se je vrednost kar podvojila. Preverili smo, kako bogato so bili v preteklem letu nagrajeni vlagatelji vzajemnih skladov?

Lestvica TOP 15:

  1. Infond Surovine in energija: 51,7 %
  2. Generali Surovine in energija: 39,5 %
  3. Infond ZDA: 33 %
  4. Amundi Funds Pioneer Global Equity: 31 %
  5. NLB Naravni viri delniški: 31 %
  6. Infond Tehnologija: 30 %
  7. NLB Nepremičninski delniški: 29.8 %
  8. Triglav Svetovni razviti trgi: 29 %
  9. Generali Prvi izbor: 28,7 %
  10. Triglav Zeleni: 28,3 %
  11. NLB Globalni delniški: 28 %
  12. Infond Družbeno odgovorni: 28 %
  13. Generali Vitalnost: 27,5 %
  14. NLB Slovenija mešani: 26,8 %
  15. Infond Razviti trgi: 26,7 %

Kako so se odrezali drugi skladi, lahko preverite na Tečajnici.

Zmagovalec leta 2021 je energetski sektor

V lanskem letu je po donosnosti prepričljivo zmagal sektor energije in surovin predvsem zaradi rasti cen energentov kot posledice odprtja gospodarstev. Sledijo podjetja iz sektorja informacijske tehnologije, ki so zmagovalci še vedno trajajoče pandemske realnosti. Koronavirusna epidemija je spremenila tudi pogled vlagateljev na nepremičninski trg, ki je v lanskem letu močno povišal vrednotenje, centralna banka pa že opozarja na določeno precenjenosti nepremičnin. Omeniti moramo tudi bančni sektor, ki se je ob izdatni monetarni politiki dobro prilagodil novim razmeram.

Na lestvici najbolj donosnih skladov so tudi tako imenovani zeleni oziroma ESG skladi, ki se vse bolj uveljavljajo. Zeleni delniški skladi namreč sredstva nalagajo v delnice izdajateljev, ki so nadpovprečno okolijsko ozaveščeni. V letu 2020 je bilo globalno kar 50 odstotkov vseh naložb v sklade investiranih v ESG sklade. Trend se je nadaljeval tudi v lanskem letu in “zeleni” vlagatelji so bili tudi lepo nagrajeni. Ob tem je treba poudariti, da so pogoji za pridobitev oznake ESG precej ohlapni, zato med zelena podjetja spadajo že vsi večji borzni igralci, med drugim tudi tehnološki velikani Apple, Alphabet, Microsoft, Meta - Facebook in celo nekatera naftna podjetja.

Povišana inflacija glavni sovražnik borznih trgov v letu 2022

Letos koronavirus naj ne bi bil več glavni sovražnik kapitalskih trgov, saj bodo največje nevarnosti za vlagatelje izvirale iz povišane inflacije in tveganja, da bodo oblikovalci monetarne politike napačno oziroma (pre)pozno ukrepali.

Večji del leta 2021 so bili namreč oblikovalci politik v centralnih bankah prepričani, da so pomanjkanje delovne sile in ozka grla v dobavni verigi zgolj kratkoročna posledica pandemije. Bankirji so menili, da je povišana inflacija zgolj začasna kot odraz odpiranja gospodarstev, a se je potem izkazalo, da bo še kar nekaj časa vztrajala pri 5-odstotni stopnji. To je daleč od cilja centralnih bank, ki bi rade vzdrževale dve-odstotno inflacijo.

Še eno leto rekordnih donosov?

Tako slovenski kot tuji borzni analitiki se strinjajo, da bo letošnje leto za vlagatelje prav tako pozitivno in da bo imelo gospodarstvo še eno leto nadpovprečne rasti. A ta rast naj ne bi bila primerljiva z lansko. Kot napovedujejo analitiki, lahko pričakujemo močno volatilno leto, ki bo postreglo z delniško donosnostjo med 5 in 10 odstotki.

Glavna pozornost vlagateljev bo v tem letu pri centralnih bankah, ki bodo odločilno vplivale na dogajanje na kapitalskih trgih. S postopnim zmanjšanjem ekspanzivne monetarne politike, ki traja že dobro desetletje, bodo namreč poskušale ujeti povišano inflacijo. Kam vlagati letos? Finančni strokovnjaki ob tem vprašanju ostajajo previdni, zato kot primerne označujejo globalno razpršene sklade, ki jim v manjšem deležu dodamo posamezne sklade iz farmacevtskega oziroma informacijskega sektorja.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja