Kdor vsaj malo spremlja dogajanje na finančnih trgih, je v preteklih nekaj letih zagotovo velikokrat slišal ali prebral naslednje besede: "inflacija, dvig obrestnih mer, vojna v Ukrajini, težave z dobavnimi verigami, recesija", še prej tudi "posledice novega koronavirusa" ... in še lahko naštevamo besede, ki ne delujejo nič kaj preveč vzpodbudno za nekoga, ki se je odločil, da bo denar, ki ga ima v banki, vložil v naložbene razrede, kjer naj bi pričakovano dobil več.
Pa je takrat, ko zasledimo v medijih pravo poplavo negativnih novic in se zdi, da se na svetu res dogaja preveč slabega, za naložbe res vse tako črno, kot je videti na prvi pogled? Če bi verjeli bolj črnogledim medijem, potem ni pravi čas za naložbe. A ti so v preteklosti že velikokrat napovedovali »konec sveta«… Zanimivo, še vedno se ta svet vrti naprej, torej napovedi niso bile natančne, so pa bile »bombastične«. In to so novice, ki se prodajajo, ki prinašajo klike in oglede. Ampak pri naložbah ni prostora za površnost in izpostavljanje najbolj odmevnih, ne pa najbolj natančnih informacij.
Življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev. Verjetno smo v življenju vsi že velikokrat padli - in se, na srečo, tudi pobrali. Podobno je na finančnih trgih, kjer se večino časa vzpenjamo. Morda ravno zato ljudje velikokrat pozabijo, kako je, ko trgi pokleknejo, nakar nastane nepotrebna panika. Tisti, ki gledajo na situacijo s trezno glavo, se zavedajo, da bodo najverjetneje čez nekaj časa sedeli na višji veji kot pred zadnjim padcem. Potrpežljivost je mati modrosti, pravi znani rek. In to še kako velja, ko vlagate denar na finančne trge.
»Vlagajte, ko so drugi prestrašeni«, je nasvet Warrena Buffetta, ki ga verjetno ni treba podrobneje predstavljati. A kdaj so vlagatelji prestrašeni? Za merjenje take klime obstaja celo indeks strahu (VIX Index) - ta meri negotovost vlagateljev na kapitalskem trgu. Razpoloženje vlagateljev vpliva na ceno delnic. Če so vlagatelji preveč prestrašeni, pomeni, da imamo cene delnic, ki so lahko (ni pa nujno) zanimive za nakup. In dejstvo je, da so vlagatelji preveč prestrašeni, ko so trgi v rdečih številkah in preveč optimistični, ko so številke obarvane v zeleno že dlje časa.
Za naložbe je koristno, če si ta preprosta spoznanja zapomnimo in se k njim vrnemo, takrat ko se zdi svet okrog nas negotov. Odmevne slabe novice odvrnejo marsikoga, da bi tedaj vložil svoj denar na kapitalske trge. A take, tudi ne najbolj vzpodbudne napovedi, so ponavadi že vračunane v vrednosti borznih indeksov. Jasno je, da je navadno borza približno pol leta pred realnostjo v gospodarstvu. Na mestu je seveda vprašanje, če so ti izračuni natančni, saj se lahko zgodi tudi nepričakovano. Tudi takrat, ko kaže, da bi že moralo priti okrevanje, dodatni padec ni nemogoč. A tisti, ki v takem obdobju iščejo priložnosti in so njihovi finančni cilji bolj oddaljeni, torej denarja še ne potrebujejo v letu ali dveh, so lahko nagrajeni.
Poglejmo za leto nazaj in si oglejmo primer iz 2022, ko so se veliki trgi znašli v medvedjem trendu. Gre za trend, pri katerem tečaji padejo za več kot 20 % od najvišjih vrednosti, v povprečju pa indeksi v medvedjem trendu izgubijo 30 %. Indeks Nasdaq Composite (v tega so vključene delnice več kot 3.000 podjetij, ki kotirajo na borzi NASDAQ) je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 padel za 33 %.
A medvedji trend v povprečju traja manj kot leto in podatek, ki deluje precej bolj vzpodbudno, je, da v povprečju že v letu in pol po končanem lomastenju medveda trgi pridobijo izgubljeno vrednost. To se je v letu 2023 recimo zgodilo še precej hitreje, saj je prej omenjeni Nasdaq Composite padec celotnega prejšnjega leta skoraj popolnoma nadoknadil že v prvih petih mesecih. Na veliko veselje tistih, ki so prej v negativnem obdobju prepoznali nakupni signal.
Ampak recept je seveda veliko bolj zapleten kot le upati, da se trend obrne. Pogosta strategija med medvedjim trendom je recimo razdelitev vložka, ki bi ga želeli vlagati na kapitalske trge, na 5 do 12 mesečnih obrokov. Če se padci na trgih nadaljujejo, se da pri naslednjh nakupih govoriti o "nakupu na razprodaji". Če pa gredo trgi navzgor, se vrednost že vloženega denarja povečuje. To je torej nekakšna »win-win« situacija.
Popolnega zagotovila za to, da se bo naložba vselej le plemenitila, ni. Upati, da nikjer nikoli ne bo nihče izgubil, ne gre, enako kot je iluzorno razmišljati, da v prihodnosti ne bo nobene krize, ki bo povzročila (vsaj začsni) padec. Se pa da pričakovati, da bo z dobro premišljeno strategijo skozi leta v zgodbi vlagatelja precej več vzponov kot padcev in bodo rezultati na glede na ovire na koncu poti taki, kot si jih je želel na začetku.
