Svetovne medije je danes obkrožila novica, da so Kitajci za obdobje 50 let najeli 5 odstotkov ozemlja Ukrajine. Ukrajinski partner je te navedbe zanikal.
Kitajski mediji so danes poročali o poslu med KSG Argo in China Xinjiang Production and Construction Corps (XPCC), v katerem bi kitajsko podjetje za obdobje 50 let najelo tri milijone hektarov površin za potrebe kmetijstva in živinorejstva.
Ukrajinski KSG Argo je te navedbe medijev zanikal. V današnji izjavi za javnost so sporočili, da sicer sodelujejo s podjetjem XPCC na področju posodabljanja infrastrukture, a da zemljišča ne prodajajo. "Podjetje ne namerava in ne sme prodajati zemlje tujcem," so poudarili na koncu svoje izjave.
V današnjem poročanju medijev je pisalo, da naj bi Kitajci tako pridobili pet odstotkov ukrajinskega ozemlja oz. devet odstotkov vseh kmetijskih površin države. Kot so poročali ukrajinski mediji, projekt bo sprva stekel na površini 100.000 hektarov, v nekaj letih pa naj bi se razširil na končne tri milijone hektarjev. Da bi lažje razumeli podatek o velikosti, si oglejte spodnjo sliko.
Ukrajina je lani ukinila zakon, ki tujcem prepoveduje kupovanje kmetijske zemlje. Do zdaj se je zemljo iz Ukrajine lahko kupilo samo na črnem trgu. Letno naj bi se tako prodalo za približno 670 milijonov evrov zemlje.
V okviru sporazuma naj bi Ukrajina od Kitajske dobila posojilo za razvoj poljedelstva v višini tri milijarde ameriških dolarjev, za vse prodane izdelke pa bo Kitajska Ukrajini pošiljala semena, opremo za kmetovanje, gnojila, sadike in škropiva. Kitajska družba XPCC je Ukrajini obljubila tudi denarna sredstva za izgradnjo avtoceste v avtonomni republiki Krim. Gre za polotok v Črnem morju, s pomočjo kitajskega denarja pa naj bi zgradili tudi most čez preliv Kerč, ki bi povezal polotok Krim z Rusijo.
Najzanimivejši za sklepanje tovrstnih pogodb sta vzhodna Evropa in Afrika. Rodovitne površine kupujejo oziroma jemljejo v najem ZDA, Južna Koreja, Savdska Arabija, Velika Britanija ter Kitajska. Zanimanje je naraslo leta 2007 in 2008 skupaj s porastom cen hrane. Še največ je zanimanja za zemljo v Afriki, sledijo vzhodna Evropa, Južna Amerika ter Azija. Po podatkih iz januarja letos je v tujih rokah med 0,7 in 1,75 odstotka obdelovalnih površin na svetu. Poročilo o tovrstnih poslih lahko najdete na spletni strani Transnational Institute (TNI).
