Kljub temu da so najboljši pogoji zanje na Primorskem, so najbolj dovzetni zanjo na Štajerskem, kjer je inštalirana že več kot polovica moči. Zanimanje zanje raste, temu pa se prilagajajo tudi banke, ki so oblikovale tudi produkte namenjene prav investiranju v fotovoltaiko. Pot do nje so sedaj olajšali še elktrodistributerji.
Že preko 730 sončnih elektrarn
V Sloveniji je bilo aprila letos že 730 sončnih elektrarn, njihova skupna moč pa je presegla 37 MW, kljub temu da so najboljši pogoji zanje na Primorskem, so najbolj dovzetni zanjo na Štajerskem, kjer je bila inštalirana že več kot polovica moči. Zanimanje zanje raste, temu pa se prilagajajo tudi banke, ki so oblikovale tudi produkte namenjene prav investiranju v fotovoltaiko. Delež bančnega financiranja v večini primerov znaša 80 odstotkov in je v primeru dobre kreditne sposobnosti investitorja lahko tudi 100 odstoten. Tovrstne investicije so deležne tudi finančnih spodbud, tako pri subvencionirani ceni odkupa elektrike, kakor tudi spodbudah s strani Ekosklada. Toda fotovoltaična elektrarna terja tudi kar nekaj birokratskih poti, zato je bilo njihovo število, omenjeno v začetku, takrat prav gotovo še višje.
Do 4 mesece dolga birokratska pot
Kot pojasnjuje Katja Goršek iz Bisola, od takrat, ko izvajalec zaključi dela pa do priklopa sončne elektrarne na distribucijsko omrežje ponavadi preteče 1 mesec. In potem še kakšna dva ali tri mesece preden se podpiše pogodba z Borzenovim Centrom za podpore o prodaji električne energije po zagotovljenih odkupnih cenah. Toda še do nedavnega so imeli elektrodistributerji zelo različne postopke za priklop sončne elektrarne, pri čemer izpostavlja različne cene priklopa in različne zahteve za predloženo dokumentacijo. „Zdaj znesek priklopa, ki v večini primerov znaša neto 803 evre, bremeni tako velike fotovoltaične sisteme kakor tudi male sončne elektrarne. Ta znesek bi lahko bil ovira pri razvoju manjših sončnih elektrarn na stanovanjskih objektih, ker lahko podaljša dobo vračila investicije.“: pojasnjuje Gorškova in dodaja, da so v Bisolu veseli takšnega poenotenja postopkov. Ker pri postavljanju sončnih elektrarn sodelujejo z vsemi slovenskimi distribucijami, je veliko lažje sodelovati z njimi, če imajo poenotene postopke.
Birokrati v Španiji ustavili postavljanje sončnih elektrarn.
Vsak fotovoltaični trg potrebuje nekaj časa, da se razvije in dozori. Tudi ostale evropske države se srečujejo s podobnimi težavami kot mi, celo z večjimi, razlaga Gorškova: “Grški birokratski aparat je daleč najhujši, pa imajo odlične naravne pogoje za fotovoltaiko. Podobno je tudi na Portugalskem. V Španiji se zaradi zakonodajnih sprememb zadnji dve leti ne postavi praktično nič sončnih elektrarn, v 2008 pa je bil to eden izmed največjih trgov. Tudi na Češkem so spremembe zakonodaje povsem ustavile rast trga.“
V Sloveniji dober sistem in upanje, da ga država ne spremeni
Pri nas imamo dober sistem državnih podpor v obliki zagotovljenih odkupnih cen električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki omogoča zmerno in zdravo rast, razlaga sogovornica. Zato vsi akterji na fotovoltaičnem trgu upajo, da ga država ne bo nenadoma spremenila:“ Osnovi pogoj za uspešno delovanje vsake panoge je namreč stabilno in čim bolj predvidljivo okolje. Z nenadnimi ali celo nenapovedanimi spremembami se namreč poderejo investicijski načrti, kar povzroči velike težave bankam, Eko skladu, elektrodistributerjem, ki izdajajo soglasja, investitorjem, inštalaterjem sončnih elektrarn in proizvajalcem elementov sončnih elektrarn.“
Za fotovoltaiko lani le slabe 4 odstotke vseh sredstev za OVE
Združenje slovenske fotovoltaične industrije je pred dnevi objavilo podatek, da je center za podpore, ki deluje v okviru družbe Borzen, sončnim elektrarnam lani dodelil le slabe 4 odstotke razpoložljivih podpor elektrarnam, kar po mnenju Gorškove vsem tistim, ki nasprotujejo fotovoltaiki zaradi previsokih stroškov države, nazorno pove, da država za fotovoltaiko porabi najmanj denarja izmed vseh obnovljivih virov: „V javnosti se nenehno prikazuje, da so sončne elektrarne največji „porabnik“ podpor za obnovljive vire energije in da je zaradi tega nujno upočasniti naložbe v njih, kar je v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem.“
Moduli za sončne elektrarne se cenijo
V Sloveniji se trg zadnji dve leti odkar smo dobili Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, lepo razvija, razlaga Gorškova in dodaja: „Normalno je, da se v samem začetku vsi mehanizmi ne morejo naenkrat razviti do te mere, da vse teče brez zapletov. Vendar se sčasoma stvari izboljšujejo in to je tisto, kar je najpomembneje. To, da se nižajo odkupne cene, gre z roko v roki z nižanjem proizvodnih stroškov električne energije iz sonca. Pri vsakokratni podvojitvi svetovne proizvodne kapacitete fotonapetostnih modulov njihova cena upade za 22 odstotkov.“ Nepovratne spodbude so v tem trenutku po prepričanju sogovornice še nujne, a omejene na izjemno kratek časovni rok. Na jugu Italije je že ta trenutek elektrika iz sonca cenejša od tiste iz omrežja. Po podatkih EPIA (evropsko industrijsko združenje za fotovoltaiko) bo v Evropi do leta 2020 na več kot 90 odstotkih trga fotovoltaika dosegla cenovno konkurenčnost.
