Senatni odbor za bančništvo in finančni odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa se bosta pridružila zveznim in državnim regulatorjem, ki preiskujejo polomijo, povezano s prvo javno ponudbo delnic spletnega družbenega omrežja Facebook.
Proti investicijski banki Morgan Stanley, ki je vodila prvo javno ponudbo, in podjetju Facebook ter njenemu ustanovitelju Marku Zuckerbergu so skupine vlagateljev, ki so ostali brez denarja, vložile tožbi na sodišču v New Yorku in v Kaliforniji. Tožbi želijo narediti skupinski, kar pomeni, da vključijo vse tiste, ki so izgubili denar.
Banka Morgan Stanley je zavrnila komentar na tožbi, že v torek pa je zagotovila, da so pri prvi javni ponudbi delnic Facebooka upoštevali vsa pravila. Facebook je tožbi označil za brezpredmetni. Vlagatelji tožb trdijo, da so bila s prikrivanjem ključnih informacij pred začetkom prodaje delnic kršena pravila.
Wall Street je izgubil svoj nekdanji ugled v najmanj ustreznem času
Preiskavo po uradni dolžnosti že vodi Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC), vendar pa ameriški analitiki opozarjajo, da pri prvih javnih ponudbah delnic veljajo drugačna pravila glede obveščanja javnosti kot sicer. To pomeni, da so majhni posamični vlagatelji še enkrat izvedeli, da je vlaganje na borzo zanje enako kot stave v Las Vegasu.
"Bančništvo bi moralo biti dolgočasno. Dolgočasnost vzbuja zaupanje," je dogajanje v sredo komentirala režiserka novega Urada za zaščito potrošnikov Elizabeth Warren, ki kandidira za senatorko iz Massachusettsa. Regulatorji te države so med tistimi, ki vodijo preiskavo. Warrenova je menila, da je Wall Street izgubil svoj nekdanji ugled in to v najmanj ustreznem času.
Vlagatelje skrbi evropska dolžniška kriza, skoraj štiri leta po tem, ko je Wall Street pahnil svet v hudo finančno krizo, pa je banka JP Morgan Chase pred dvema tednoma priznala, da je izgubila najmanj dve milijardi dolarjev s špekulacijami. Osrednji indeks Dow Jones je po rasti od konca lanskega leta, ki je znašala devet odstotkov, sedaj v prednosti le še za dva odstotka.
Zaradi Facebooka obstaja velika nevarnost, da bodo majhni vlagatelji uprizorili beg od delnic. To zanesljivo ne obeta nič dobrega podjetjem, ki bodo z uvrstitvami svojih delnic na borzo šla po poti Facebooka.
Težave že pred začetkom trgovanja z delnicami Facebooka
Težave so postale očitne že pred začetkom petkovega trgovanja z delnicami Facebooka, ki je bil preložen za pol ure zaradi "tehničnih težav".
Zaradi teh naj bi se Facebook pogajal z Newyorško borzo za preselitev delnic tja, vendar pa je tiskovni predstavnik borze Rich Adamonis zagotovil, da razprave ni bilo, kar v tem trenutku niti ne bi bilo primerno.
Začelo pa se je že prej. Časopis Wall Street Journal poroča, da je eden od potencialnih velikih vlagateljev, ki so jih mamili k nakupu delnic, investicijsko podjetje Capital Research & Management, 11. maja dobil opozorilo, da so bile uvodne napovedi glede prihodnjih dobičkov od oglaševanja na mobilnih napravah preveč optimistične in podjetje je zmanjšalo število delnic, ki jih je nameravalo kupiti.
V Morgan Stanleyju so se za revizijo napovedi rasti prihodkov odločili, potem ko je Facebook 9. maja dopolnil prospekt, ki ga je ponujal potencialnim velikim vlagateljem in tudi vložil pri SEC. V dopolnilu je podjetje priznalo, da mobilno oglaševanje ne zagotavlja tako velikih prihodkov, ki bi jih želeli.
Analitik banke Morgan Stanley Scott Devitt je potem znižal napoved rasti prihodkov podjetja, opozorilo pa je prišlo le malo pred velikim dnevom za Facebook in glede na tožbe le do "velikih rib" oziroma predvsem do siceršnjih strank Morgan Stanleyja. Na podlagi dopolnila naj bi svoje ocene spremenili tudi banki JP Morgan Chase in Goldman Sachs, ki sta prav tako sodelovali pri prvi javni ponudbi delnic, a v nekoliko manjši vlogi.
Devitt je napoved prihodkov za letošnje leto z več kot pet milijard dolarjev znižal na 4,85 milijarde. Katere stranke so iz banke o tem obvestili, bodo ugotovile preiskave. Ne glede na to je bila cena delnic za uvodno ponudbo postavljena pri 38 dolarjih za kos. Morgan Stanley pa je finančnikom Facebooka zagotovil, da je povpraševanje dovolj veliko, da lahko povišajo tudi število izdanih delnic za prodajo.
Tečaj delnic krepko pod petkovo vrednostjo
Ameriška tiskovna agencija AP poroča, da se za male delničarje ponavadi pri uvodni javni ponudbi nameni nekje med 10 do 15 odstotkov vseh delnic. Pri Facebooku jih je bilo 25 odstotkov od skupaj 421 milijonov. Vendar pa se napovedi in pričakovanja niso uresničila. Delnice so se uvodoma sicer podražile in nekaj časa nihale okrog cene 40 dolarjev, nato pa v petek trgovanje sklenile pri ceni 38,23 dolarja.
Vendar pa se je to zgodilo le zaradi tega, ker so Morgan Stanley in druge banke, ki so sodelovale pri zavarovanju prodaje, vskočili z lastnim denarjem in kupovali delnice po ceni 38 dolarjev, potem ko je postajalo jasno, da se napovedi ne uresničujejo. Banke naj bi po poročanju tiskovne agencije Bloomberg s tem zaslužile 100 milijonov dolarjev. Del denarja naj bi vrnile vlagateljem, ki so izgubili denar zaradi tehničnih težav.
Do konca torkovega borznega trgovanja so delnice padle na 31 dolarjev, v sredo pa so si malce opomogle in cena je porasla na 32 dolarjev. Zuckerberg je sicer od srede bogatejši za 1,1 milijarde dolarjev. Uradno je bila namreč zaključena transakcija, v kateri je 28-letnik prodal 30,2 milijona delnic. Te so bile v povprečju prodane za 37,58 dolarja.
