Država Čile je edina pridružena članica EU izven Evrope ter prva polnopravna članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz Južne Amerike. Tudi zaradi tega je lahko izjemno zanimiva država za internacionalizacijo slovenskih podjetij, se glasi sporočilo današnjega seminarja v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Gospodarstvo Čila je tržno usmerjeno, izvoz blaga pa predstavlja 40 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Izvoz na prebivalca je najvišji v regiji, država pa ima sklenjenih 21 prostotrgovinskih sporazumov z 58 državami.
Čile je kljub težavam zaradi finančne in gospodarske krize v preteklih letih stalno beležil gospodarsko rast, višjo od povprečja v regiji, je na seminarju o poslovanju s Čilom pojasnil veleposlanik Čila na Dunaju Alfredo A. Labbe. Letos je cilj šestodstotna rast BDP. Sicer pa je gospodarstvo Čila osnovano predvsem na rudarstvu ter proizvodnji hrane ter prehrambeni industriji.
Matjaž Medvedšek izpostavil nekaj glavnih prednosti Čila
Častni konzul Čila v Sloveniji Matjaž Medvedšek je izpostavil štiri glavne prednosti Čila, zaradi katerih bi slovenska podjetja lahko razmišljala o poslovanju s to državo. Prva je dejstvo, da je to edina neevropska država, ki je pridružena članica EU. S podpisom pogodbe je Čile postal član evropske carinske unije, kar pomeni, da je trgovanje na področju carin, dajatev, sanitarnih predpisov in podobno enako kot z EU. Nekaj carinskih dajatev je še na področju rib in kmetijskih proizvodov, se pa tudi te postopoma ukinjajo.
Kot pomembno je Medvedšek izpostavil tudi dejstvo, da je Čile pomemben investitor v tujini, tako na primer v Argentini in Peruju kot tudi na Hrvaškem, kjer so čilski subjekti za Avstrijo drugi največji tuji investitor. "To ni le trg za naše proizvode, ampak tudi vir kapitala," je poudaril Medvedšek.
Ob tem pa se je Čile že v 70. In 80. letih minulega stoletja odločil za tržno gospodarstvo, pri katerem vztraja. Država je v letu 2010 zasedala 21. mesto med 178 državami na lestvici kazalca zaznane korupcije organizacije Transparency International. Poslovanje je torej zelo transparentno in Slovencem precej pisano na kožo. Da so bili izredno pozitivno presenečeni nad izkušnjo poslovanja s Čilom, so na seminarju izpostavili tudi Lili Vodušek iz družbe Prenod Ricard Southern Central Europe ter Primož Benčič in Saša Trampuž iz podjetja Jadroagent International.
Izvoz Čila je sicer lani dosegel vrednost dobrih 71 milijard ameriških dolarjev. Najpomembnejša izvozna regija je Azija, kamor je bilo usmerjenega za 34 milijard dolarjev izvoza, najpomembnejša posamična trgovinska partnerica Čila pa je Kitajska. V zadnjih dveh letih se je povečala tudi menjava med Slovenijo in Čilom, je pojasnila namestnica direktorja v Centru za konkurenčnost GZS Maša Repež.
Pomembno spodbujati internacionalizacijo slovenskih podjetij
Direktor omenjenega centra Aleš Cantarutti je sicer uvodoma znova spomnil, kako pomembno je spodbujati internacionalizacijo slovenskih podjetij na za nas tudi manj tradicionalne trge. Podatki letošnjega prvega polletja namreč kažejo, da Slovenija postaja še bolj odvisna od trgov EU, izvoz na te trge tako obsega že prek 72 odstotkov vsega izvoza. 22 odstotkov izvoza odpade na Nemčijo, le 3,5 odstotka pa na hitro rastoče, bolj oddaljene trge. Tudi s seminarji, kot je bil današnji, skušajo na GZS podjetja opogumiti h koraku na bolj oddaljene trge.
