Obratna hipoteka za dodatek k pokojnini

Članek slika

Glede na demografske trende v Sloveniji je povsem jasno, da bi lahko bila obratna hipoteka eden od produktov, po katerem bodo nastajale vse večje potrebe tudi v Sloveniji. Gre za dragoceno, velikokrat edino možnost za nemalo starostnikov.

Lastnina nam je sveta stvar

Posebnost Slovencev, kar se lastništva nepremičnin tiče kaže, da nam je lastnina sveta, saj naj bi kar okrog 90 odstotkov stanovanj v Sloveniji bilo lastniških, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Toda takšna  lastnina lahko kar hitro postane breme, še zlasti če se zmanjšajo naši prihodki od katerih bi del morali nameniti tudi za njeno vzdrževanje in kar hitro se lahko zgodi da s svojo pokojnino postanemo suženj hiše, ki smo jo zgradili ali stanovanja, ki smo ga kupili v preteklosti.
V primeru, ko za vzdrževanje ali celo bivanje v takšnem stanovanju primanjkuje sredstev, zahodni, zlasti ameriški trg pozna rešitev v obliki obratne hipoteke ( Reverse Mortgage). Pred nekaj leti se je pojavila tudi v Nemčiji ( Umkehrhypothek ali Immobilienrente). Potrebe po takšnem produktu pa so glede na v začetku omenjeno posebnost Slovencev in dejstvom o vedno nižjih pokojninah ob splošnem staranju prebivalcev vsekakor prisotne tudi pri nas.

Za finančno lagodnejšo starost

Obratna hipoteka sicer ne predstavlja le reševanje problema z lastnino, temveč tudi siceršnjo finančno lagodno starost., še zlasti ob dejstvu, da banke za višje kreditne zneske postavljajo tudi starostne omejitve. Osnovni princip delovanja teče tako, da lastnik nepremičnine, ki ni obremenjena in v kateri sam tudi biva najame posojilo, ki znaša določen odstotek vrednosti stanovanja, ki ga ima v lasti. Posojilodajalec pa mu posojilo izplača v enkratnem znesku ali postopoma v mesečnih obrokih, lahko pa tudi v kombinaciji obeh možnosti. Posojilo lahko traja do lastnikove smrti, s čimer nepremičnina postane last kreditodajalca. Zaradi narave produkta je zahtevana tudi minimalna starost, ki se pri ponudnikih v Nemčiji denimo prične pri 65 letu starosti.
Ves čas je kreditojemalec lastnik nepremičnine in jo lahko uporablja. Ko kreditojemalec umre, se nepremičnina proda in iz te kupnine se poplača kredit.  Z morebitno razliko pa lahko razpolagajo dediči, če teh ni, razlika pripade banki. Omeniti velja, da lahko tudi dediči sami prodajajo nepremičnino oziroma jo obdržijo, v kolikor poplačajo kredit.

Vseeno obstaja tveganje

Pri ponudniku v Nemčiji je tako pogoj, da ima posameznik, kot že omenjeno star najmanj 65 let v lasti nepremičnino v kateri biva, ta ni obremenjena in je vredna vsaj 100.000 evrov. Različno stari ljudje bi v tem primeru dobili različne zneske kredita. 65-letnik bi v tem primeru lahko dobi 15 tisoč 80 letnik pa kar 35 tisoč evrov kredita. Toda vseeno velja opozoriti na tveganja, ki obstajajo tako pri kreditojemalcu, kakor tudi banki, ki nikoli ne more napovedati, kako dolgo bo kreditojemalec živel, ter koliko bo takrat še vredna nepremičnina. Zato v praksi izplačujejo nekoliko nižje rente, kot bi pripadale nepremičnini glede na vrednost  in kreditojemalcu glede na starost. Kreditojemalci so zato lahko deležni višjih dodatnih stroškov in slabših kreditnih pogojev. Obratna hipoteka je še zlasti smotrna v primeru, ko ni dedičev ali ti nimajo interesa za dedovanje nepremičnine.

Potrebe tudi pri nas, nejasna zakonodaja

Pri nas produkta obratne hipoteke še ni zaslediti, vsaj v obliki kot jo poznajo Nemci ali Američani ne, pa čeprav gre po njem glede na demografske trende pričakovati potrebe tudi pri nas. V eni od večjih bank so nam odgovorili, da o njej niti ne razmišljajo, razlogov zato pa je več, predvsem pa so povezani s kompleksnostjo produkta in izrazito nejasno zakonodajo na tem področju. Približek obratni hipoteki skupaj z največjo slovensko zavarovalnico sicer ponujajo pri javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSSMOL)  Gre za  rentni odkup oziroma možnost, ko JSSMOL odkupi stanovanje stranke, le-ta pa še naprej biva v svojem stanovanju in poleg tega prejema še doživljenjsko mesečno rento. Znesek kupnine se namreč pretvori v zavarovalno premijo za doživljenjsko rentno zavarovanje, ki jo stranka prejema do smrti.





Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja