Odstop CPL od reševanja SCT najverjetneje pomeni dokončen konec tega nekoč evropskega gradbenega giganta. SCT, ki je v svojih najboljših časih zaposloval več kot 11.000 delavcev in jih imel še skoraj toliko na pogodbi, dodatno pa še več 10.000 kooperantov, je tokrat naletel na težave, iz katerih se ni mogel "izvrtati".
Začetki segajo v leto 1947
Začetki SCT segajo v leto 1947, ko je bilo ustanovljeno Gradbeno podjetje za ceste LSR, v petdesetih letih pa se je preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste - delo. Družba je konec petdesetih let začela s svojim prvim večjim projektom, in sicer gradnjo slovenskega dela hitre ceste (avtoceste) Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom. Takrat se je začela tudi rast podjetja, ki se je kmalu nato, tudi zaradi politične podpore takratnih oblasti, še povečala. Družba je začela s prvo "internacionalizacijo", in sicer gradnjo letališč v Ljubljani in na Hrvaškem.
Na vrhuncu v osemdesetih letih minulega stoletja
Družba je v prihodnjih desetletjih rasla, pridobivala nove posle, predvsem v Sloveniji in deloma tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, na vrhuncu pa je bila v osemdesetih letih minulega stoletja. Leta 1982 so se združila gradbena podjetja Slovenija ceste, tehnika in Obnova, s čimer je nastala družba Slovenija ceste, tehnika (SCT). Podjetje je postalo eno največjih gradbenih podjetij v nekdanji Jugoslaviji, z blagoslovom političnega in vojaškega vrha pa je začelo opravljati velike posle "v prijateljskih neuvrščenih državah". Pri tem sta prednjačila Bližnji vzhod in sever Afrike.
SCT se je uvrščal med največje jugoslovanske izvoznike
SCT je v Iraku, Kuvajtu, Libiji ... zgradil številne ceste, letališča in druge objekte, ki tem državam služijo še danes, poleg tega pa ogromno število znanih in neznanih vojaških objektov, od bunkerjev, vojaških letališč, pristanišč, s čimer se je podjetje uvrstilo tudi med največje jugoslovanske izvoznike. V tem času se je število delavcev močno povečalo, tako da je bilo po nekaterih informacijah od SCT neposredno in posredno odvisno več kot 100.000 prebivalcev nekdanje Jugoslavije.
Osamosvojitev Slovenije močno spremenila tržne razmere
Osamosvojitev Slovenije je v marsičem spremenila tržne razmere, ki so zahtevale radikalno prestrukturiranje SCT. Odpustili so številne delavce, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Tako je družba SCT v devetdesetih letih minulega stoletja zaposlovala približno 3000 delavcev, ukvarjati pa se je začela predvsem z izgradnjo avtocestnega križa. Vodstvo SCT je skupaj z ostalimi slovenskimi gradbinci, predvsem Primorjem, pobralo levji delež poslov na avtocestnem križu, tuji konkurenci, domače dejansko ni bilo, pa je bilo prepuščeno le malo poslov.
Večina vodilnega kadra v Dars prišla iz SCT
Poleg uspešnega krmarjenja med slovensko zakonodajo - slovenski gradbinci so namreč ponavadi za opravljanje del dali najnižje cene, ki so jih kasneje "obogatili" z aneksi k pogodbam - ni bilo odveč tudi dejstvo, da je večina vodilnega kadra v takrat novoustanovljeni Družbi za avtoceste v RS (Dars) prišla prav iz SCT. Zato se je Darsa držalo ime, da gre za "odvodno firmo" SCT oz. da preko nje ta gradbena družba pridobiva posle. Po nekaterih informacijah smo državljani zaradi takšnega "prisrčnega" odnosa med Darsom in slovenskimi gradbinci avtocestni križ preplačali za dve milijardi evrov.
Sistem, ki je bil prevelik, je naenkrat bil le malo izkoriščen
Končanje avtocestnega križa, gradnja je v Sloveniji trajala več kot dve desetletji, kar je svojevrsten rekord v svetu glede na zgrajene kilometre, je SCT pahnila v stagnacijo. Novih poslov ni bilo, sistem, ki je bil za slovenske razmere prevelik, pa je naenkrat bil le malo izkoriščen, kar je SCT potisnilo v finančno krizo. K temu je treba dodati tudi managerski odkup SCT, prek katerega so prvi mož SCT Ivan Zidar in njegova najtesnejša sodelavca Aleksander Meze in Janez Jamnik prišli do lastništva v družbi. SCT je namreč odplačeval posojila omenjene trojice, ki so jih najeli za odkup podjetja od ostalih delničarjev.
Zidar v nekdanji Jugoslaviji veljal za "nedotakljivega"
Nato se je zgodila afera Čista lopata, zaradi katere trenutno poteka sojenje Zidarju in drugim slovenskim vodilnim gradbincem, in sicer zaradi domnevnega dogovarjanja pri poslih. Do tega je prišlo šele v zadnjih nekaj letih, medtem ko so sumi obstajali že pred leti, nihče, vključno z uradom za varstvo konkurence, ki je bil ustanovljen v devetdesetih letih minulega stoletja, pa do pred kratim tega ni preiskal. Zakaj je temu tako, ni nihče doslej odgovoril, je pa znano, da je Zidar v nekdanji Jugoslaviji veljal za "nedotakljivega" zaradi odnosa z "alfo in omego" slovenskega Oddelka za zaščito naroda (Ozna) Ivanom Mačkom Matijo. Po slovenski osamosvojitvi je ohranjal dobre odnose z vsemi slovenskimi vladami, SCT pa je nemoteno pridobival državne posle.
Od januarja letos v prisilni poravnavi, prihodnji teden verjetno tudi v stečaju
Zidar si je v zadnjih dveh letih prizadeval SCT vrniti na mednarodno sceno, vendar mu razen ohlapnih dogovorov v Libiji, kjer naj bi si obetal za več kot milijardo evrov poslov, in nekaj poslov v BiH, Kosovu in Albaniji, ni uspelo obraniti družbe pred finančnim zlomom. SCT je od januarja letos v prisilni poravnavi, od prihodnjega tedna pa bo, če se ne bo zgodil kakšen čudež, tudi v stečaju.
