Paradoks uporabe povratne embalaže?

V Nemčiji steklenica piva nazaj v pivovarno tudi do 50-krat.

V Nemčiji, kjer vsak kupec steklenice piva (tudi plastenke ali pločevinke) ob nakupu plača kavcijo, ki jo dobi povrnjeno ob njeni vrnitvi, se steklenica piva vrne v pivovarno tudi več kot petdesetkrat, kar znatno prispeva k manjšemu obremenjevanju okolja z odvečno nepovratno embalažo, ki pri nas pogosto še vedno konča na odlagališčih. Pranje in sterilizacija steklenic potekata v zaprtem sistemu, ki ne dovoljuje izpustov onesnažene vode v naravo. Proces pa je tudi cenejši kot proizvodnja novih pločevink ali plastenk, so prepričani v Pivovarni Laško. Pri večji uporabi povratne embalaže torej prihranita tako kupec kot proizvajalec, skupna dodana vrednost pa je skrb za okolje. Pivovarna Laško je zato v teh dneh začela akcijo spodbujanja potrošnikov za uporabo povratne steklene embalaže njihove krovne blagovne znamke. Za akcijo so se odločili, saj so trenutno razmerja med uporabo povratne in nepovratne embalaže v Sloveniji precej slabša kot v primerljivih evropskih »pivskih« državah. Kot pojasnjujejo, se v Sloveniji namreč proda le okoli 40 odstotkov piva v povratnih steklenicah, v državah kot so to Irska, Nemčija, Češka in Velika Britanija, pa prodajo v steklenicah več kot 60 odstotkov piva. Z vidika potrošnikov je po njihovem mnenju uporaba nepovratne embalaže neracionalna, saj je pivo v steklenici cenejše, za prazno steklenico pa jim v trgovini vrnejo tudi kavcijo v višini 0,1 EUR. Z uporabo povratne steklene embalaže pa kupci prispevamo tudi k varovanju naravnega okolja in bistvenemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

»V času, ko se tako podjetja kot kupci vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja, nujnosti zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in potreb po recikliranju ter zmanjšanju količin odpadkov, želimo v Pivovarni Laško, družbi ki je ponosna na svojo tradicijo, ter družbeno odgovorno poslovno politiko, ponovno spodbuditi uporabo steklene embalaž, saj je primerna za večkratno uporabo. Nenazadnje se nekateri še spomnimo časov, ko smo hodili v trgovine po pivo z »gajbicami« steklenic in to, tako z vidika okolja kot stroškov kupca in proizvajalca, žlahtno navado želimo obuditi in dodatno spodbujati z akcijo Flaško nazaj v Laško, ki jo začenjamo prav te dni«, je povedal Jure Struc, direktor marketinga Pivovarne Laško.

Anemičnost države?

V Laškem pivovarju bi si pri spodbujanju uporabe povratne embalaže v prihodnje želeli tudi aktivnejše sodelovanje države. Pristojnim ministrstvom so namreč že pred časom v sodelovanju z nekaterimi civilnodružbenimi okoljskimi organizacijami poslali nekaj predlogov sistemskih ukrepov. Kljub temu, da so se pristojni z njimi načeloma strinjali, do njihove realizacije, kot pojasnjujejo še ni prišlo. Na slovenskem trgu se namreč vsako leto srečujemo z več kot 200.000 tonami nepovratne embalaže. Njeno sortiranje, predelava ali celo odlaganje na deponije ob nepotrebnem obremenjevanju okolja še stroškovno dodatno obremenjuje podjetja in državljane. Za stališče o uvedbi kavcijskega sistema, kot ga ima Nemčija ali denimo tudi naša južna soseda Hrvaška, smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam je, tamkajšnja vodja službe z odnosi z javnostjo, Darija Dolenc, sporočila, da je ravnanje z embalažo in odpadno embalažo je pri nas urejeno na podlagi načela podaljšane odgovornosti proizvajalca. To pomeni, da so proizvajalci embalaže oz. embaliranega blaga, sem sodijo tudi uvozniki in pridobitelji iz držav članic EU, odgovorni za vzpostavitev sistema ravnanja z odpadkom, ki nastane zaradi uporabe embaliranega izdelka in za financiranje tega sistema. Tak sistem je vzpostavljen od leta 2000 dalje. Proizvajalci morajo zagotoviti in financirati sistem ravnanja z vso odpadno embalažo, ki nastaja v državi, tako v gospodinjstvih (komunalna odpadna embalaža) kot zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti ter izvajanja del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu (nekomunalna odpadna embalaža). Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v Sloveniji za sistem kavcij, kot ga poznajo na Hrvaškem, nismo odločili, je sporočila Dolenčeva. Kavcije, ki v pri nas veljajo za povratno stekleno embalažo, so določene na podlagi Uzanc pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih leta 2000 na prostovoljni osnovi sprejeli Združenje za trgovino, Združenje za turizem in gostinstvo ter Združenje za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Nasprotno, kot pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu, je proizvajalcem dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet.

Sistem kavcij naj ne bi bil pravičen.

Zato, kot v svojem odgovoru pojasnjuje Dolenčeva, ni res, da slovenski potrošniki niso stimulirani in posledično nagrajeni, če odpadke ločeno zbirajo. Res je, da ne dobijo povrnjene kavcije, kot je to primer v sosednji Hrvaški. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka. Zaradi tega so po njihovem mnenju izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje (kot je primer na Hrvaškem; v njihov sistem se vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah). Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo (ne glede na to, kje je izdelek kupil), so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Le-ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem, so še zapisali na okoljskem ministrstvu.