Po korakih: V novo leto z urejenimi osebnimi financami

1. Naredite inventuro

Kot pri gradnji hiše, bomo tudi pri financah začeli s temelji: osnova za obvladovanje osebnega finančnega stanja je, da se skozi mesec prebijete tako, da zapravite manj, kot ste zaslužili. Morda se sliši skoraj preveč enostavno, da bi bilo res, a to lahko dosežemo le s popolnim poznavanjem svojih izdatkov in prihodkov.

Predlagamo, da si uredite neke vrste »finančni arhiv«, lahko v fizični ali digitalni obliki s pomočjo aplikacij, v katerem boste hranili vse svoje plačane in še ne poravnane račune. Tako boste imeli svoj denarni tok črno na belem, kar je podlaga za načrtovanje porabe. Če naštejemo nekatere uporabne mobilne aplikacije za pregled osebnih financ: Mint, iMoney, Wally, Spendee ali slovenska aplikacija Gorenjc.

2. Določite finančni cilj

Ko boste poznali svoj proračun, boste korak bližje finančnemu uspehu. Kaj pa je vaš finančni uspeh? Določiti morate svoj cilj, želje in v kakšnem času ga želite doseči. Lahko si postavite več manjših ciljev, ki si sledijo na poti do dolgoročnega. Tako boste lahko svoj proračun in porabo uskladili s svojimi cilji.

Osnovno pravilo sicer pravi, da dohodek razporedimo na naslednji način: 50 % za stroške, 30 % za želje, 20 % pa prihranite oziroma investirate. Pregled porabe vam tudi omogoča, da nepotrebne in previsoke stroške omejite ali v celoti ukinete.

3. Imate varnostno rezervo?

Če imate varnostno rezervo oziroma nekaj denarja na strani, v likvidni in nizko tvegani naložbi, najpogosteje na bančnem računu, potem ste pripravljeni na zasledovanje svojega finančnega cilja. V primeru da varnostne rezerve še nimate zagotovljene, potem niste finančno varni. Finančna rezerva je enaka zmnožku mesečnih izdatkov in potencialnega števila mesecev, ko prihodkov ne bomo imeli. To nam omogoča, da mirno spimo tudi v negotovih časih.

4. Varčujte!

V sklopu zgoraj navedenega pravila, bi tako morali najmanj desetino prihodkov nameniti zase, torej za varčevanje. Slovenci smo sicer zelo pridni varčevalci – lani smo prihranili rekordnih 22,6-odstotka razpoložljivega prihodka, kar je precej nad dolgoletnim povprečjem, ki je znašalo 13,4 odstotka. Težava pa je, da so slovenska gospodinjstva po podatkih statističnega urada pri varčevanju zelo konservativna in nenaklonjena tveganju, saj kar polovico privarčevanih sredstev predstavlja gotovina. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.

Dejstvo sicer je, da višji donosi prinašajo večje tveganje, pa vendar je v obdobju nizkih obrestnih mer tudi »varčevanje« na bančnih računih dokaj tvegano oziroma sredstva sistematično kopnijo. Tako se za primerno obliko izpostavlja vzajemne sklade, ki so primerna naložba predvsem zaradi svoje likvidnosti, relativno nizkega tveganja in razpršenosti sredstev. Svoje cilje boste tudi lažje dosegli, če varčujete avtomatsko oziroma sredstva na varčevalni račun nakazujete prek trajnika.

5. Izkoristimo moč obrestno obrestnega računa

Pri varčevanju velja izkoristiti moč obrestno obrestnega računa, kar pomeni, da moramo začeti naložbeno varčevati čim prej, najbolje ob prvi redni zaposlitvi. Kako to deluje? Vrednost denarja s časom upada zaradi inflacije, če pa so sredstva investirana, se obrestujejo, obresti pa se pripisujejo glavnici, zato se potem ponovno obrestujejo. Kaj to pomeni v praksi, lahko preverite tu.

Če začnemo zgodaj, imamo še eno prednost: namreč bolj kot je naš finančni cilj oddaljen, večje tveganje si lahko privoščimo pri izbiri naložb. Na drugi strani pa če bomo sredstva porabili v manj kot treh letih, se moramo odločiti za bolj konservativne naložbe z nizkimi ali zagotovljenimi donosi. Vsekakor pa moramo temeljito pretehtati svojo nagnjenost k tveganju, saj bomo le tako dosegli zastavljeni cilj. Če se težko odločate objektivno, lahko za pomoč prosite tudi naše svetovalce.

6. Zdravo zadolževanje

Ob trenutnih cenah nepremičnin in vse višjih življenjskih stroški, je odločitev za zadolževanje lahko povsem razumljiva. Kako pa se zadolžimo zdravo? Razumno zadolženi smo takrat, ko lahko kljub odplačevanju dolga poravnamo tudi vse ostale mesečne obveznosti in ohranjamo svoj življenjski slog. Najbolje je, da še pred zadolžitvijo preizkusite mesečno dajati na stran znesek, ki bo enak višini obroka kredita.

Vedite, da vam ni potrebno vzeti toliko kredita, kot vam omogoči banka, ampak toliko, kot ste ga sposobni odplačevati. Pri tem pa pomislite tudi na to, da nihče ne more napovedati, kaj bo čez deset let z vašo plačo. Kolikšen delež razpoložljivega prihodka je lahko namenjen za odplačevanje? Za primerjavo se je dolg gospodinjstev v Sloveniji, merjen kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in razpoložljivim dohodkom, v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 1,4 odstotne točke na povprečno 43 odstotkov.

7. Ste zavarovani?

Če se odločimo za najem kredita, je vredno premisliti tudi o primernem zavarovanju. Za urejene osebne finance moramo poskrbeti za finančno zaščito zdravja in premoženja. Tako je primerno skleniti življenjsko zavarovanje za primer smrti, s katerim kreditojemalec zavaruje svoje najbližje, če se zgodi najhujše. Takšno zavarovanje lahko sklenete v paketu z bančnim kreditom, a pazite, da ne bo prineslo višjih dodatnih stroškov.

Zavarovalnice ponujajo tudi druga zavarovanja pred zmanjševanjem dohodkov in večjimi življenjskimi stroški denimo v primeru brezposelnosti, hude bolezni ali invalidnosti. Pred sklenitvijo se dobro pozanimajte, kakšni so stroški in v katerih primerih lahko računate na zavarovalnino. Hkrati pa je pomembno, da imate pregled nad vsemi svojimi zavarovalnimi policami, da niste za eno stvar zavarovani dvakrat za drugo pa sploh ne.