Svetovni trgi: institucionalni vlagatelji so povprečno bolj izpostavljeni do delniških naložb kot do obveznic.
Po izjemni rasti svetovnih kapitalskih trgov v prvem četrtletju je sledila pričakovana povišana nihajnost, na posameznih trgih pa so evrski vlagatelji zaznali tudi negativne donose. Sicer so regijski indeksi dosegli precej podobne donosnosti – od štiri - do pet odstotno znižanje (merjeno v evrih), nekoliko odstopa le Japonska.
Slovenski borzni trg se je po neuspešnem zaključku prodajnega postopka Telekoma Slovenije izkazal še nekoliko slabše, saj vlagatelji beležijo skoraj osem odstotno znižanje vrednosti svojih naložb. Ekonomski indikatorji so se povprečno nekoliko poslabšali. Zaupanje potrošnikov, ki v zadnjih letih sicer izkazuje trend rasti, je nekoliko nižje, predvsem v ZDA, Veliki Britaniji, Italiji in Braziliji. Vrednost cen industrijskih proizvodov se je v večini držav znižala, ustavila se je tudi rast zaposlovanja.
Na razvitih trgih so pozitivno presenetile revizije dobičkov na delnico, nekoliko se je izboljšalo tudi razpoloženje v gospodarstvu. V ZDA je negativno presenetila gospodarska aktivnost v prvem četrtletju, sledile so tudi nekoliko slabše napovedi gospodarske rasti in števila zaposlenih. Precej pozornosti je bila deležna evropska regija, ki je zabeležila precej spodbudne makroekonomske podatke ter precejšen pritok kapitala. Dobre ekonomske podatke je zasenčila negotovost izidov volitev v Veliki Britaniji in Turčiji, najbolj pa neuspešen dogovor Grčije z njenimi največjimi upniki. Dogajanje v Aziji je bilo zaznamovano s kitajskim borznim navdušenjem - indeks lokalnih kitajskih delnic je do sredine junija nadaljeval že dalj časa trajajočo visoko rast, nato pa izgubil okoli petino vrednosti. Donosnosti evrskih dolžniških naložb so se po rekordno nizkih donosih, ki smo jim bili priča po začetku marčne intervencije s strani ECB, nekoliko zvišale. Gibanje donosov perifernih držav je bilo v zadnjem mesecu še dodatno pod vplivom negotovosti v zvezi z reševanjem grškega dolga.
Prihodnji obeti so nekoliko mešani. Svetovna gospodarska rast je še vedno v načrtovanih okvirih, povišala pa so se nekatera tveganja. Poleg načrtovanega zvišanja obrestne mere v ZDA so prisotna tudi politična tveganja v Evropi in ponekod tveganja visokih tečajev delnic. Zdi se, da je načrtovano zvišanje ključne obrestne mere v ZDA zaradi grškega dolžniškega vprašanja nekoliko bolj oddaljeno.
Se pa vlagatelji že ozirajo v zgodovino, ter skušajo ugotoviti kakšen vpliv na kapitalske trge so imeli pretekli dvigi obrestnih mer. Na splošno velja, da se po začetku dvigovanja delnice izkazale bolje kot obveznice, pri čemer so evropske in japonske ter delnice iz rastočih držav nekolike presegle donosnost ameriških.
Kljub vsemu velja opozoriti, da so sedanje razmere in tveganja unikatna, zato je primerjava s preteklimi obdobji nehvaležna. Povprečno so institucionalni vlagatelji še vedno bolj izpostavljeni do delniških naložb, regijsko na Japonskem in v Evropi, sektorsko pa predvsem v cikličnih sektorjih.
