Zavarovanci se čedalje bolj zavedajo, kako lahko nadstandardno zavarovanje v določeni meri omili posledice zdravstvenih težav ali bolezni, zato delež zavarovancev iz leta v leto narašča.
Finančna nevzdržnost zdravstvene blagajne
Tudi v Sloveniji se srečujemo s staranjem prebivalstva in medicinsko inflacijo, ki neustavljivo dvigujeta stroške zdravljenja, svoje je dodala še recesija, ki je z povečanjem brezposelnosti še zmanjšala prihodke v zdravstveno blagajno, ki je po nedavni vladni zavrnitvi rebalansa proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za letošnje leto s svojo predvideno izgubo že več kot samo prazna. Osnovno obvezno zdravstveno zavarovanje že sedaj ni krilo vseh zdravstvenih storitev in je velikokrat bilo za obiske pri zdravniku ali zdravila, ki jih mimogrede, v Sloveniji v nekaterih primerih plačujemo dražje kot denimo pri naših severnih sosedih, premalo bo glede na vse prej naštete razloge nudilo vedno manj kritja, zato sta prostovoljno dodatno in nadstandardno zdravstveno zavarovanje bolj kot ne nuja in ne več zgolj privilegij. Po besedah Jane Šmajgl iz Adriatic Slovenice, ene od zavarovalnic, ki nudi tudi zdravstvena zavarovanja, glede na izkušnje drugih držav v Evropski uniji in tudi širše, ugotavljajo, da zasebna zdravstvena zavarovanja predstavljajo in bodo tudi v bodoče pomemben segment zdravstvenih sistemov: „Tovrstna zavarovanja omogočajo kakovostne zdravstvene storitve, ki so običajno hitreje dostopne kot v javnem zdravstvenem sistemu, omogočajo dodatno finančno varnost v primeru težjih zdravstvenih dogodkov, dolgotrajni bolniški in podobno, kar je v sedanjem času, ki je poln negotovosti, zelo pomembno. Po drugi strani zasebna zavarovanja pomembno prispevajo k finančni vzdržnosti celotnega zdravstvenega sistema. Javni zdravstveni sistemi bodo v bodoče vse težje pokrivali stroške zdravstvenih storitev - s staranjem prebivalstva se povečuje tudi število storitev, prihajajo nove in nove tehnologije, ki so tudi dražje. Brez dodatnih zasebnih sredstev in novih vrst zasebnih zdravstvenih zavarovanj teh stroškov ne bo mogoče kriti.“ Pri Adriatic Slovenici sicer ponujajo tri od štirih tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in sicer dopolnilna, dodatna in vzporedna zdravstvena zavarovanja. Bolj uveljavljeno ime za zadnji dve vrsti zavarovanj je, tako Šmajgljeva, nadstandardna zdravstvena zavarovanja. Različna zavarovanja je mogoče skleniti pod različnimi pogoji. Pri nekaterih zavarovanjih omejitev skoraj ni, pri nekaterih omejitev predstavlja zdravstveno stanje ali bolezni, ki smo jih preboleli, starost, itd.
Kritje dopolnilnega zavarovanja pri vseh treh ponudnikih enako
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je tisto, ki ga imamo sklenjenega skoraj vsi, izjema so določene skupine prebivalcev in pa učenci, dijaki in študenti do dopolnjenega 26. leta starosti. To zavarovanje nas razbremeni stroškov obveznih doplačil za zdravstvene storitve v javnem sistemu (zdravstveni dom, bolnišnica) in zdravil na zeleni recept. Krije namreč razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in deležem te vrednosti, ki ga v skladu z istim členom krije obvezno zdravstveno zavarovanje, oziroma del te razlike, ko se doplačilo nanaša na pravico do zdravil iz seznama medsebojno zamenljivih zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov. Ker je izvajanje tega zavarovanja zakonsko določeno, vse zavarovalnice, ki nudijo zdravstvena zavarovanja, nudijo tudi enako kritje. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je smiselno skleniti, ker nas razbremeni stroškov doplačil k zdravstvenim storitvam, ki so kot pravica opredeljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju, vendar jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti. Sem spadajo denimo zdravljenja zobnih in ustnih bolezni, zobnoprotetična zdravljenja, nastanitve v bolnišnicah, medicinske pripomočke, presaditve organov , specialistična zdravljenja, itd.. Višina doplačila oz. razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov je določena z zakonodajo in znaša trenutno od 5% do 90% celotne cene. Kot dodaja Šmajglova je dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje podvrženo ostri zakonski regulativi, ki določa enake pogoje izvajanja tega zavarovanja za vse tri ponudnike teh zavarovanj na slovenskem zavarovalnem trgu.
Za zdravila na beli recept
Dodatna zdravstvena zavarovanja krijejo stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki in za izplačila denarnih prejemkov, ki niso sestavni del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in niso niti dopolnilno niti nadomestna zdravstvena zavarovanja. Sem sodijo na primer: zavarovanje zdravil, predpisanih na beli recept, zavarovanje nadstandardne nastanitve pri zdraviliškem zdravljenju, zavarovanje nadstandardnih zobozdravstvenih materialov, očesnih in ortopedskih pripomočkov, zavarovanje zobozdravstvenega nadstandarda, zavarovanje za težke bolezni in operacije, zavarovanje bolniške dnevnice, zavarovanje hospitalizacije spremljevalca otroka, zavarovanje za nego ožjega družinskega člana in podobno.
Samoplačniške ambulante in klinike
Vzporedna zdravstvena zavarovanja krijejo stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki, ki so sicer pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a jih zavarovanci uveljavljajo po drugačnih postopkih in ob drugih pogojih, kot to predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Sem sodijo vsa zavarovanja, ki krijejo stroške storitev pri zasebnih izvajalcih (samoplačniške ambulante in klinike): zavarovanje samoplačniških storitev v specialističnih ambulantah za naslednje storitve: specialistični pregledi, diagnostične in laboratorijske storitve, operacije v enodnevni obravnavi in fizioterapija.
Število zavarovancev iz leta v leto narašča
Na vprašanje kdaj nastopi pogoj za izplačilo zavarovalnine, Šmajglova odgovarja, da ta nastopi običajno takoj po nastalem zavarovalnem primeru oziroma koriščenju zdravstvene storitve: „Pogoji so podrobno predstavljeni v zavarovalnih pogojih posameznega zavarovanja in se od zavarovanja do zavarovanja razlikujejo. Odvisno, za kaj sklenemo zavarovanje in kaj zavarovanje krije“. Zavarovalnica Adriatic Slovenica je vodilni ponudnik nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj na slovenskem trgu, saj je njihov tržni delež okrog dvotretjinski. Kot opažajo, se zavarovanci čedalje bolj zavedajo, kako lahko nadstandardno zavarovanje v določeni meri omili posledice zdravstvenih težav ali bolezni, zato delež zavarovancev iz leta v leto narašča.
Težke bolezni in operacije
Pri Adriatic Slovenici so lani na trgu ponudili tudi možnost sklepanja zavarovanja za težke bolezni in operacije, ki obsega kritje težkih bolezni, operacij in posmrtnine in sicer za različne letne zavarovalne vsote. Kot pojasnjuje Šmajglova je v primeru diagnosticiranja težke bolezni, kakršne so na primer možganska ali srčna kap, rak in odpoved nekaterih organov (skupno kar 14 težkih bolezni) zavarovanec upravičen do izplačila zavarovalnine, denarja, ki ga lahko porabi za svoje potrebe, tako rekoč za karkoli, saj tu zavarovanje ne postavlja nikakršnih omejitev: „Prav tako je zavarovanec do zavarovalnine upravičen po prestani operaciji in tu je kritje zares široko, saj krije kar 99 skupin operacij oziroma preko 2.000 operacij v bolnišnici. Zavarovanec prejme izplačano zavarovalnino po opravljenem posegu, odstotek izplačila pa je odvisen od zahtevnosti posega. Izplačani denar lahko zavarovanec potroši za svoje potrebe, na primer za rehabilitacijo po težki bolezni v zdravilišču, lahko jo potroši za plačilo oskrbe in nege na domu ali za nakup določenih tehničnih pripomočkov (na primer masažni stol, ...), denar lahko porabi tudi za nadomestilo izpada dohodka, ki običajno sledi dolgotrajnemu zdravljenju in bolniški odsotnosti z dela, skratka po svojih potrebah. Kritje posmrtnine pa najbližjim svojcem omogoča, da so v primeru najhujšega upravičeni do izplačila zavarovalne vsote, ki jo ravno tako lahko namenijo za najnujnejše potrebe.“
Že za manj kot 10 evrov
Za nazornejšo ponazoritev smo želeli primer izračuna premije za 35 starega moškega ali žensko, zaposlena kot managerja, ki kadita, občasno uživata alkohol, živita zelo stresno življenje a se vsaj enkrat tedensko ukvarjata s športom. Kot nam je pojasnila Šmajglova bi pri Adriatic Slovenici v primeru skupinskega zavarovanja za težke bolezni in operacije z letnimi zavarovalnim vsotami 10.000 EUR za težke bolezni, 5.000 EUR za operacije in 3.000 EUR za posmrtnino, bi zaposleni manager v večjem podjetju, ki ima pri AS-u sklenjeno še kakšno zavarovanje, za premijo mesečno odštel 8,86 EUR. A kot dodaja, v primeru skupinskega zavarovanja starost in spol na višino premije ne vplivata.
