Ruski državni naftni velikan Rosneft in kitajsko državno naftno podjetje CNPC sta v petek podpisala memorandum, ki predvideva okrepitev sodelovanja koncernov pri iskanju in proizvodnji nafte. Kitajska bo v okviru predvidenega novega skupnega podjetja dobila prvi neposreden dostop do z energetskimi viri bogatih sibirskih polj.
Z novim skupnim podjetjem do boljšega izkoriščanja virov
Kot so sporočili iz Rosnefta, memorandum predvideva vzpostavitev skupnega podjetja, katerega cilj bo implementacija skupnih projektov za iskanje in proizvodnjo nafte v vzhodni Sibiriji. Rosneft bo imel v podjetju 51-odstotni, CNPC pa 49-odstotni delež, poročajo tuje tiskovne agencije.
Novo podjetje bo sicer osrednjo pozornost namenilo skupnemu razvoju naftnega polja Srednebotuobinsk.
"Memorandum predstavlja nov korak v smer razvoja strateškega partnerstva med Rosneftom in CNPC na različnih ravneh," je pojasnil predsednik ruskega naftnega velikana Igor Sečin.
Vrednost posla je ocenjena na 270 milijard dolarjev
Po njegovih besedah jim bo nova strategija omogočila vložiti več truda v iskanje in proizvodnjo nafte, vzpostaviti dolgoročno dobavo, izgraditi nove rafinerije in ustrezno upravljati naložbe.
Z izkoriščanjem virov omenjenega neizkoriščenega vzhodnosibirskega polja bodo tudi lažje zadostili povpraševanju v tem delu Rusije in na Daljnem vzhodu, je pristavil Sečin.
Analitiki medtem ugotavljajo, da bo posel Rosneftu omogočil izpolniti pogoje iz junijskega dogovora. Rosneft in CNPC sta tedaj namreč v Sankt Peterburgu podpisala dogovor, po katerem bo Rosneft na Kitajsko v naslednjih 25 letih dobavil za 365 milijon ton nafte. Vrednost posla je ocenjena na 270 milijard dolarjev.
Preberite tudi: Rusija bo v desetih letih v energetske projekte vložila več kot 1000 milijard dolarjev
Hiter preobrat Rusije s tradicionalnih evropskih trgov na azijske trge
Kot so opozorili strokovnjaki, memorandum kaže tudi na hiter preobrat Rusije, ki je največji skupni proizvajalec nafte in plina na svetu, s tradicionalnih evropskih trgov na azijske regije, kjer se povpraševanje po teh virih energije močno povečuje.
Rusija sicer doslej Kitajski ni želela omogočiti neposrednega dostopa do svojih naftnih polj in je v zameno za posojila z največjim azijskim gospodarstvom raje podpisovala dolgoročne pogodbe.
Rusija na Kitajsko izvozi okoli 15 milijon ton črnega zlata na leto, z junija sklenjenim poslom, ki naj bi se začel izvajati prihodnje leto, pa naj bi se ta količina v povprečju povečala še za 15 milijonov ton.